»V meni bije duša samuraja, in če bi lahko, bi odšel v tisti čas in izkusil, kako so živeli, potem pa bi njihove modrosti prinesel v današnji svet,« pravi borec in raper Denis Porčič - Chorchyp. V njem pa še vedno biva tudi otrok, ki se veseli in ljubi življenje, zato ne preseneča, da se z otroki odlično razume.
Denis Porčič - Chorchyp se ravno te dni druži z mladimi v Poletnem Samurai kampu. »Gre za druženje in ustvarjalne delavnice, povezane z učenjem tujih jezikov. Otroci izdelujejo samuraje iz naravnih materialov in se učijo o vrednotah. Vsako jutro se začne s treningom borilnih veščin in motorike, imamo tudi mentalne treninge, med katerimi otroci spoznavajo sebe, se naučijo o sprejemanju in obvladovanju strahu, imamo meditacije, vizualizacije, ne primanjkuje pa niti večernih zabav, karaok in pantomim,« opiše Chorchyp vzdušje v Kranjski Gori. Kot učitelj poskuša biti čim bolj zabaven, hkrati pa zahteva poslušnost in upoštevanje navodil ter seveda disciplino, ko je ta potrebna. »Predvsem si želim, da vsem učencem predam tudi čim več takšnega znanja, ki jim bo koristilo vse življenje. Najbolj me razveseli, ko vidim njihov napredek, tudi to, ko me iskreno objamejo in se razveselijo moje družbe. Ne prenesem pa neposlušnosti in nespoštovanja. Takrat se lahko spremenim v zmaja,« pove malo v šali in malo zares.
Ob druženjih se spomni tudi svojih dogodivščin iz mladosti. »Lepe spomine imam na šolo v naravi, ki smo jo v četrtem razredu preživljali v Novigradu. Moj vodja je bil učitelj telovadbe, zato smo vsako jutro začeli s tekom, ponosno smo zbirali štampiljke kot nagrade in priznanja za pridnost, takrat sem se tudi prvič zaljubil ... Še danes se spominjam vsake podrobnosti in ravno vonj obmorskih borovcev me popelje v te prelepe otroške poletne spomine. Bil sem zelo aktiven in raziskovalen otrok, in čeprav nisem vedno poslušal, kar so mi govorili, sem toliko več dal na modrosti starejših, predvsem mame in stare mame. Naučili sta me spoštovanja do starejših. Vedno sem jih vljudno pozdravljal. Predali sta mi tudi pomembno popotnico za življenje, in sicer naj razmišljam z glavo, a nikoli ne pozabim na to, da vključim še srce.« In po čem njegovo srce zadnje čase še posebej hrepeni? »Čedalje bolj si želim svojih otrok, čeprav vem, da se mi zna potem življenje precej spremeniti. A upam, da ta čas ni več tako daleč,« iskrivo in rahlo skrivnostno namigne priljubljeni samuraj.