Gorazd Režonja je 37-letni mladenič po rodu iz Prekmurja. Po študiju ekonomije v Mariboru, ga je pot odpeljala v Nemčijo. Preko organizacije Erazmus se je podal na izmenjavo študentov, potem pa zgrabil priložnosti za delo v raznih evropskih organizacijah. Ker je Slovenija ravno v tem času postala članica Evropske unije, je bilo ostati v tujini veliko lažje kot prej. Zdaj že nekaj let dela v Parizu, zaposlen je v organizaciji OECD, ki državam članicam svetuje na področju socialnega, gospodarskega, ekonomskega,... razvoja. V Franciji se dobro počuti tudi zaradi zaročenke (Francozinje, ki jo je spoznal na Dunaju), a še vedno po tihem upa, da se nekoč vrne v domovino. Slovenija se mu zdi krasna dežela, ki se lepo razvija. "Seveda bi bilo še marsikaj za postoriti, ampak ima več prednosti kot slabosti. Več časa bi si želel preživeti tukaj. Upam, da mi bo služba v prihodnje to dopuščala. Tukaj se zares sprostim."
Ali je zaročenko že naučil slovensko? Kaj si obeta od svoje prihodnosti in prihodnosti svoje domovine? Zakaj je obdržal slovenski potni list? Kaj ga v vleče nazaj v domovino? O vsem tem.... v spodnjem posnetku: