Marjetka Vovk in Raay sta skupaj od najstniških let. »Hoditi sva začela pri osemnajstih. Pred desetimi leti sva se preselila v novo hišo na obrobju Ljubljane, se poročila in drugega za drugim dobila otroka. Skupaj rasteva in gradiva najino poslovno in zasebno zgodbo,« pove Marjetka in doda, da ni vedno preprosto. Čeprav zaradi krize glasbeni posel praktično stoji, sta onadva polna novih zamisli. Pandemija je bila zanju zelo ustvarjalna, saj je Marjetka našla nov konjiček – pisanje besedil v slovenščini, in si napisala nov album. V enem od redkih intervjujev je posebej za revijo Zvezde/Lady razkrila svojo zasebnost.
Dobili smo se v slaščičarni, kamor gresta zakonca vsako jutro na kavo, potem ko otroka pospremita v šolo. Prvega septembra je prvošolec postal mlajši Oskar, medtem ko je njegov brat Vid dve leti starejši. »Zjutraj si vzameva čas zase, da se pogovoriva in narediva načrt za dan, teden … Po vseh teh skupnih letih si redno jemljeva čas zase in za pogovore, četudi imava veliko obveznosti. Oba potrebujeva vedno nove izzive in se težko spopadava z rutino. Tako sem med pandemijo postala aktivna še v avtorstvu. Pisanje je zabaven konjiček, ki me sprošča in daje ustvarjalno energijo. Pesmi sem pokazala Raayu, ki je močan kritik. Bile so mu všeč. Nekega dne, ko sta sinova gledala risanko, sva dobila navdih in mimogrede sedla za klavir ter uglasbila pesmi. Prav nič filmsko ni bilo, melodije so nastale v dveh urah. Nato sva šla še v studio in tako je nastal moj prvenec, na katerem je veliko avtobiografskih stvari.« Marjetka se je zadnje mesece spopadala s hudimi preizkušnjami. Drug za drugim sta ji umrla 88-letni dedek in dve leti mlajša babica. Na slednjo je bila še posebno navezana, saj je bila babica v Trbovljah tista, ki je povezovala vso družino. Izgubo je prelila tudi v pesem, posvečeno babici. Vsakič ko si jo zavrti, se spomni nanjo.
Raay je njen angel varuh
»Z Raayem sva skupaj že od osemnajstega leta, to je pol najinih življenj. Začela sva kot najstnika. Vesela sem, da v odnosu rasteva. Medtem ko sva bila na začetku ves čas priklopljena drug na drugega, si zdaj znava dati čas in prostor. Vedno se imava kaj finega za pogovarjati. Oba obožujeva glasbo. To naju zelo povezuje. Vedno sva bila skupaj na projektih in drug drugemu 'drživa štango', če enemu malo zmanjka energije. Ko je kdaj eden preutrujen, priskoči drugi in obratno,« pove in nadaljuje: »Raay je krasen mož. Podpira me, mi daje svobodo in občutek, da nisem samo mama in gospodinja, da lahko počnem še kaj drugega. Spoštuje me in vedno imam občutek enakovrednosti. Nikoli se ne dajeva, kdo pri hiši nosi hlače. Včasih kaj prevzame eden, drugič drugi. Ne delava razlik. V poslu je sicer neizprosen, pravi lev, doma pa je mucek in nezahteven za krotenje. Zadovoljen je sam s seboj, s tem, kar počne. Počuti se izpolnjenega, in to se pozna tudi doma. Drživa se tradicionalnih vlog, moški je moški, ženska je ženska. On je do otrok bolj strog, jaz pa znam biti tako stroga kot popustljiva. Ob njem mi je lepo. Vedno sem prva, ki izvem za vse stvari, srečo, uspehe. To mi pomeni več, kot bi mi vse torbice, čevlji in druga darila. To vse si lahko kupim sama. Ne moreš pa si občutka spoštovanja, cenjenosti in ljubezni. To ob njem vedno čutim in mi daje vedeti. Pokaže predvsem, ko imam slab dan. V trenutku me napolni z energijo. Če pa kdo strmi v drugo smer, se pogovoriva in si tudi dopustiva odstopanja.«
Eden strog, drugi popustljivejši
Najbolj se njuna mnenja razhajajo pri tem, koliko sodobne tehnologije dovoliti otrokoma. Sama je bila dosledno proti računalnikom, telefonom in tablicam. »Pri starejšem sinu sem bila nepopustljiva in mu do drugega leta nisem pustila gledati risank. Raje sem z njim vstajala ob petih zjutraj in šla na sprehod z vozičkom, kot da bi mu prižgala televizor in ujela nekaj spanca. Raay me je prepričal, da abstinenca za otroka ni dobra, saj živimo v novodobnem svetu in jih je treba primerno seznanjati s tehnologijo. Tako je on tisti, ki jima odpira ta vrata, saj ga to v nasprotju z menoj, ki mi je računalnik nujno zlo, zelo zanima,« pove glasbenica in učiteljica petja. Svoje znanje prenaša tudi na sinova, vendar fantka trenutno zanima kopica stvari: nogomet, košarka, tenis, kitara in bobni.
Na pragu izgorelosti
Glede na to, da je Marjetka stara 36 let, jo vsake toliko povprašajo, ali si po dveh fantih želi še kakšno deklico. »Glede na to, da sva v Ljubljani sama in ne moreva računati na pomoč babic in dedkov, ne razmišljava o povečanju družine. Če se bo zgodilo, se bo, a verjetno bi se tokrat drugače lotila tega. Pri prvih dveh otrocih sem zelo hitro začela delati, skoraj nič nisem bila na porodniškem dopustu. Bila sem na robu izgorelosti. Potrebovala sem kar nekaj let, da sem z energijo prišla na zeleno vejo. Tega sem se morala lotiti načrtno, saj drugače ne bi zmogla. Ko sem bila z otrokoma, me je ves čas preganjal občutek tesnobe, da bi morala delati. Ko sem delala, me je mučila slaba vest, da nisem z družino. Mučili so me občutki krivde, če sem se popoldan usedla, saj bi otroka zamujala mamico. Odločila sem se za načrtno ustavitev. Za začetek sem si vsa poletja vzela zase, spremenila urnike in se predvsem odpovedala slabi vesti. Zdaj sem zelo zadovoljna. Posvetila sem se materinstvu in mentorstvu ter začela drugače gledati na življenje in stvari. Zdaj ljubim proces ustvarjanja, studio, snemanja in nisem obremenjena s končnim rezultatom. Lepo mi je tako, kot je.«