Navihanki Meliti so ustavili srce

Za prirojeno srčno napako sem izvedela v 6. razredu OŠ, saj je zdravnica na sistematskem pregledu slišala šum na srcu.

Ob ugotovljenem stanju so mi povedali, da lahko moje srce zaradi prirojene napake prej opeša kot bi sicer in tako bi bila potrebna operacija, ko bi bila precej starejša.

Kaj je pokazal zadnji pregled?
Na pregled sem šla sproščena, saj sem imela rutinski pregled - ultrazvok srca, kar ponavadi ne traja dolgo, tudi nekih večjih sprememb ponavadi ni. Nenavadno mi je bilo trajanje samega pregleda, nato pa vprašanja zdravnice, če dvigujem težja bremena, da jih ne smem več, da mi lahko poči, kar pa je lahko tudi usodno. Meni pa ni bilo jasno o čem govori, saj sem se dobro počutila. Nato mi je razložila, da vidi anevrizmo na zaklopki, ki je z zagotovostjo ne more potrditi. Sledile so nadaljnje preiskave v UKC Lj, kjer so sum potrdili. Izvide so poslali v tujino, kjer so odločili, da je nujno potrebna operacija. Vse je potekalo zelo hitro.

Pri tako zahtevni operaciji je možnih veliko zapletov, pri meni pa je bila težava še ta, da niso vedeli ali mi bodo poleg reševanja anevrizme morali zamenjati tudi zaklopko. Med operacijo kakršno sem imela jaz, ti za nekaj časa celo popolnoma ustavijo srce. Zaradi vsega skupaj me je kar precej skrbelo. Nasploh sem zelo čustvena, tako da mi je tolažba prisotnih veliko pomenila. Ko si v takšni situaciji se počutiš zelo nemočnega, poleg tega, pa so bili še prepovedani obiski na navadnem oddelku. 

Zbudil me je fant, ki je prišel na obisk, ko sem bila še na intenzivi. Zaradi močnih zdravil, ki sem jih dobivala, pa ga sprva sploh nisem prepoznala. Sem potrebovala nekaj minut, da sem prišla "k sebi". Seveda se temu dogodku še danes nasmejimo :) Večino dni v bolnišnici sem prespala, saj te operacija precej izčrpa.

Domači so lahko o mojem stanju komunicirali z zdravniki, ko pa sem bila sama dosti pri močeh pa sem jih seveda najprej poklicala. Nato pa še prijatelje, ki so mi blizu. Vsem, ki mi stojijo ob strani sem zelo hvaležna. In kot pravijo: V nesreči spoznaš prave prijatelje.

Rehabilitacija je kar dolga, saj traja 6 mesecev, da se prsnica, ki jo pri posegu prežagajo, zaceli.

V bolniškem staležu sem že od junija, tako dolgo pa tudi nisem bila na odru, kar precej pogrešam in komaj čakam, da zaključim z zdravljenjem. Trenutno sem na rehabilitaciji v Radencih. 

Najbolj si želim, da čimprej zaključim z zdravljenjem, saj sem aktivna na več področjih, trenutno pa sem zaradi zdravljenja močno omejena... Da se vrnem na odre, kjer zelo uživam z mojimi fanti :)