Gorenjski kantavtor Andrej Šifrer se je s svojo glasbo zasidral v srca Slovencev. Obožujejo ga vsi – od najmlajših otrok v vrtcu do babic in dedkov ter vse generacije vmes. Prav letos je minilo 30 let od izida albuma Hiti počasi, ki je požel izjemen uspeh. Za album je Andrej Šifrer prejel diamantno ploščo, zaradi česar je s prodajo več kot sto tisoč izvodov še vedno absolutni rekorder v novi slovenski državi. Pred kratkim pa se je odločil, da ta album vnovič izda.
O tako pestrem življenju, kot ga je imel Andrej Šifrer, si mnogi niti sanjati niso upali. In morda je bila prav njegova dostopnost pomembna na poti k njegovemu uspehu in temu, da so njegove pesmi postale zimzelene. »Bili so zanimivi časi, veliko sem nastopal, zraven pa našel čas za ustvarjanje novih skladb. Na koncerte so me vedno spremljali prijatelji, in ko sem končal na odru, sem se preselil v lokal in tam nadaljeval z igranjem. Na srečo smo se vedno varno pripeljali domov, saj nikoli nismo imeli nobene nesreče, in vesel sem, da se je tako končalo. Še posebno če vemo, da smo na cesti preživeli veliko noči,« se Andrej vrne v spomine, pa tudi v čas pred tridesetimi leti, ko smo dobili samostojno državo. »Takrat je izšel album Hiti počasi, na katerem je tudi pesem Umrla je država. Gre za peti album, ki je doživel neverjeten uspeh, in za edini album, ki je bil izdan tako na plošči, kaseti kot zgoščenki. Ko je nastajal, nisem imel občutka, da je kaj posebnega in da se kakor koli razlikuje od prvih štirih. A izkazalo se je, da so ga ljudje res vzeli za svojega.«
Vsako leto boljši
Čeprav je Andrej Šifrer že dolgo na glasbeni sceni in bo čez leto in pol dopolnil 70 let, še vedno koncertira in na odru uživa. Da je vsemu temu kos, poskrbi z redno športno aktivnostjo. »Rad kolesarim in tistemu, ki je iznašel električno kolo, bi takoj podelil Nobelovo nagrado. Čeprav ga moraš kljub vsemu poganjati, ti omogoči, da malce lažje kot sicer dosežeš tudi tiste lokacije, do katerih vodijo bolj strmi vzponi. Letos je bila jesen lepa in sem kolesaril vse do konca oktobra. Moj cilj so bile destinacije v škofjeloških hribih, ki poleg vsega ponujajo tudi čudovite razglede. Sicer pa je kolesarjenje lep šport, saj ti da kolo nekakšno svobodo. Včasih se povzpnem tudi na kakšen hrib, sicer pa dokaj redno igram tenis, poleti na prostem, pozimi v dvorani. Ja, no, trenutno ne, saj nam to prepovedujejo omejitve.«
Andrej pa je tudi velik ljubitelj nogometa in strasten navijač angleškega moštva Manchester United. Veseli se njihovih uspehov, včasih pa na račun njihovega igranja izreče tudi kakšno kritiko. Ravno ko smo se pogovarjali, je bil zelo jezen, ker njegov ponudnik televizijskih programov ne prenaša tekem angleškega prvenstva. Za nameček pa je zaprta tudi njegova najljubša gostilna v Stražišču pri Kranju, kjer se običajno dobiva s prijatelji, s katerimi si skupaj ogledajo nogometne tekme.