Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno sto državah praznujejo vsako leto 8. marca. Kljub temu da v osnovi pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, pa ga tradicionalno radi praznujemo s poklonom cvetja ali kakšne druge pozornosti, ki ga svojim damam podarijo moški. Zanimalo nas je, kako ta poseben dan doživljajo znani Slovenci. Kaj jim pomenijo njihove izbranke in kakšno bi bilo življenje brez njih? Kako jih na ta dan razvajajo ali presenetijo? No, morda jih bodo tokrat presenetili s spodnjimi prisrčnimi in ljubeznivimi izpovedmi, ki so jim jih namenili.
Aljoša Bagola o Ivi
»Iva je kraljica mojega življenja, ki mi vedno polepša in obrne dan na bolje, čeprav si seveda znava včasih tudi kakovostno skočiti v lase, in mi skuštra frizuro. (smeh) Sicer pa se mi zdi, da je spoštovanje osnova dobrega odnosa. Ivo cenim v vseh njenih življenjskih vlogah: kot ustvarjalko, igralko, mamo, ženo … Kar zadeva dan žena, pa se mi zdi, da je moja dolžnost kot moža in očeta hkrati, da na ta dan razvajam ne le ženo, temveč tudi hčer, ki je prav tako ženska. Tudi razvajanje je namreč del vzgoje in tega, da znaš otroku postaviti meje, in zdi se mi, da mi to kar dobro uspeva. Svoji dami najraje razvajam s kakšno dobro večerjo, z vikend pobegom na izlet ali pa jima kupim kaj za obleči, kar si želita. Navsezadnje je pomembno, kako se počutimo v svojem telesu, medtem ko na koncu v življenju največ štejejo predvsem malenkosti. Na dan žena nisem zato še nikoli pozabil, tako da še nimam črne pike in mislim, da je niti ne bom dobil. 21. marca je namreč prvi pomladni dan in hkrati dan, ko sva se z Ivo spoznala in praznujeva obletnico. Marec je pri nas doma vselej v znamenju ljubezni.«
Jernej Damjan o Tayi
»Z mojo Tayo sva se super ujela že od samega začetka najine zveze, najina hčerkica Niki pa je ta odnos samo še utrdila. Obema družina pomeni največ in všeč mi je, da se znava za zvezo oba zelo potruditi. Za dan žena sicer nimava prav posebnih ritualov ali praks. Sem ji pa enkrat prinesel rože, vendar ne v obliki klasičnega šopka. Ko sem šel mimo cvetličarne, sem namreč videl lepo rožo v lončku in ji jo kupil. Ko sem ji jo podaril, me je malo čudno pogledala, a ji je bila všeč. (smeh) Taya namreč nikoli ni bila navdušena nad šopki, ji pa veliko pomeni kakšna mala pozornost. Ni namreč klasična ženska, kar se tega tiče. Za dan žena nama pripravim kakšno dobro kosilo ali pa jo razveselim s čokoladico, ki jo ima rada. Na ta dan ima rojstni dan njena mami, zato se vedno spomnim, da je to res poseben dan.«
Alex Volasko o Saši
»Težko bi z besedami opisal, kaj in koliko mi Saša pomeni. Je jang mojemu jinu in vedno ve, kako z mano, ne glede na situacijo. Z njeno nalezljivo pozitivnostjo se mi zdi, da je z njo vsak dan nekaj neverjetnega. Glede praznikov pa sva midva malce čuden par, ker dostikrat oba nanje kar malo pozabiva. Zdi se mi, da vsak dan drug drugemu nameniva kakšno majhno pozornost, zato gredo prazniki včasih kar mimo naju in se šele naslednji dan ali celo teden spomniva na to. Iskreno ji do zdaj nisem ob tem prazniku še nikoli podaril kaj posebnega, a ker je zdaj prvo leto moja žena, bo letos gotovo drugače. Glede na trenutne razmere je v najljubšo restavracijo ne morem peljati, pa se bom morda doma potrudil in naredil kako noro kulinarično izkušnjo. Upam, da pozitivno.« (smeh)
Jernej Kuntner o Moniki
»Monika je moja polovica. Druga polovica. Ki je skupaj celota. Imam to srečo, da sva se našla v tem življenju. Zato je moje življenje ena sama sreča. Hvala bogu, tako misli tudi Monika. (smeh) Kar zadeva darila, sam sicer bolj srčno in intimno darilo običajno podarim za materinski dan, a dan žena je vseeno tak dosežek sodobnih žensk, da tudi ob 8. marcu dobi kako rožico ali dve. Pa kakšen poljubček ali dva. Nikoli namreč ne pozabim na ta praznik. Je prevelik civilizacijski premik, da bi lahko ostal pozabljen. Najraje pa jo razvajam s kakšnimi obiski toplic.«
Damjan Murko o Maji
»Moja definicija žene je takšna, da je možu velika opora v vsem, kar počne, mu stoji ob strani in mu ponudi ramo, ko tudi moški kdaj zajoče. Čeprav neradi priznamo, da nam je včasih hudo in nam spodrsne, absolutno potrebujemo žensko ramo, in vse to je moja Maja. Se je pa pred nekaj leti zgodila precej zabavna anekdota. Ženi sem pripravil velik šop rož in majhno darilo. Želel sem jo presenetiti in ji vse s posvetilom 'hvala za vse' pustil na mizi. Preden je žena prišla s sestanka, je na vrata potrkala moja mama, in ko je videla pripravljeno, se mi je zahvalila, da sem jo tako lepo presenetil za dan žena. Morate si misliti, s kakšno zadrego sem ji povedal, da je darilo pravzaprav za ženo, in ne zanjo. (smeh) Sicer pa nikoli ne pozabim na praznik. Prav tako nikoli in nihče ne bi smel pozabiti na pomembno vlogo ženske v današnjem svetu. Od ženske se pričakuje, da je dobra mama, žena, gospodinja, zmeraj urejena in zmeraj na voljo. Tako da bi bilo od nas moških skrajno pobalinsko, če bi pozabili na naše dame, ki nam v življenju veliko pomenijo.«
Sašo Bertoncelj o Nini
»Nina je poleg tega, da je moja življenjska sopotnica in dolgoletna ljubezen, tudi nekakšen kompas, na katerega se lahko vedno zanesem, da mi pove tudi takšne stvari, ki jih včasih nočem slišati, a je dobro, da jih. Kar zadeva romantična presenečenja, sem v štirinajstih letih mogoče že kakšnega zanimivega pozabil, kakšnega pa rajši zadržim zase. (smeh) Zagotovo pa je bilo nenavadno že letošnje valentinovo, ker zaradi covida-19 nisva imela prav veliko izbire za praznovanje. Prek Zooma sva si ogledala Jamskega človeka, in ko se je predstava začela, sva se spomnila, da izklopiva kamero in mikrofon, ker sva bila oba v pižamah prilepljena na kavč in bi iz najinega doma lahko v ozadju slišali otroške pesmice iz sobe najinih fantov, ki sta šla ravno spat. Romantika pa taka. (smeh) No, je pa res, da sva si lahko tokrat ob predstavi privoščila smoki in kozarček vina, kar pa v gledališču ne bi šlo skozi. Kaj bo za dan žena, pa še ne vem. Priznam, da znam kdaj pozabiti na kakšen praznik. A me Nina že dobro pozna in ve, da ni iz zlobe. Pač včasih sem malo bukselj za kaj takega. (smeh) Drugače pa mislim, da v najinem primeru kar velja pregovor ljubezen gre skozi želodec, tako da sta dobra večerja in obisk pri lokalnem cvetličarju kar zmagovita kombinacija.«