Ivica Vergan je že od nekdaj navdušena nad živalmi. Zadnje leto pa se njena hiša v Plavju nad Koprom polni z ljubljenčki. No, pravzaprav bolj njena terasa in vrt.
"Zelo hitro se zaljubim v živali, kar s pridom izkoriščajo tudi moji vnuki. Če bi nas radi prepričali, da doma nujno potrebujemo novega živalskega člana, vedno najprej pridejo do mene, potem pa sledijo vabila na živalske izlete. Samo če se jim namenoma izognem, doma ne bomo imeli nove "zverinice" sicer jo zagotovo odpeljemo domov." Navdušena razlaga Ivica, ki sicer zelo pogreša odre.
Kuža Curry je prišel k hiši kot zelo zaželen. Moral je tudi na manjši poseg, a pri Ivici se mu kljub temu dobro godi.
Doma je zdaj predvsem negovalka svojemu tastu, ki potrebuje stalno nego. "Nič ga ne smem pustiti samega. Če moram kam od doma, za pomoč prosim prijateljico ali koga od domačih, da medtem popazi nanj." Nam zaupa, a pri tem niti z najmanjšo gesto ne pokaže, da ji je v življenju kakorkoli hudo. Ivica je vedno navdušena nad življenjem, ker si ga zna začiniti. Odkar je izgubila moža in sta hčera in sin zaradi službe veliko od doma, si je umislila kar nekaj nenavadnih hišnih ljubljenčkov. To da hodijo okoli hiše ali po hiši še ni tako nenavadno, a ko se začne pogovarjati s kokoškami kot s kolegico ob kavi, človek ne more da se ne bi do solz nasmejal.
"Ja, poglejte kaj dela korona. Pogovarjam se z mojimi putkami in prepričana sem, da me razumejo. Jaz pa tudi razumem njih. Prav fino se imamo." Se pošali in iz srca nasmeje. Njene putke imajo seveda imena in ona jih med seboj zlahka loči, medtem ko ostali opazovalci razlik med njimi ne zaznajo. Fjolda, Fani, Mici in Rozi so že nekaj časa pri hiši, zdaj pa sta se jim na vrtu pridružila še dva navihana himalajska kozlička Meka in Jari. Tudi z njima se že pogovarja, kako dojemljiva sta za primorski dialekt kozlička pa še ni čisto znano.
