Veseljakom je prišlo na ušesa, da so si, po desetih lepih in pesmi ter prijateljstva polnih letih, člani ansambla Ponos, podali roke in prenehali s petjem in igranjem. Novica se je izkazala za resnično, a je Blaž Kumše, vodja ansambla, našemu Tonyju povedal, da ostajajo prijatelji in da bodo še kdaj zaigrali in zapeli, če bo tako nanesla priložnost. Prisluhnite njunemu pogovoru iz Veseljakovega etra in si oglejte njihov videospot Peti slovensko se ne boj, v celoti pa prilagamo tudi čustven zapis, ki ga je ansamblu Ponos v slovo na svojem FB profilu zapisal Blaž (nelektorirano):
Hej, dragi prijatelji!
Kar 10 let mineva, ko smo se daljnega marca, leta 2011, trije nadobudni, malce mlečni in golobradi prijatelji odločili, da se podamo na skupno glasbeno pot. Ob prvi priložnosti za naš jubilejni nastop, smo si na hitro oblekli prevelike srajce, približno uglasili inštrumente in si izbrali ime – skoraj prvo, ki nam je padlo na pamet. Tako se je začela naša skupna zgodba - zgodba ansambla Ponos.
Minilo je devet dolgih, a prekrasnih let, polnih vzponov, padcev, veselja, prigod, dobrih družb, iskrenih napevov, dolgih voženj, neprespanih noči, srečnih ljudi, predvsem pa devet let srčnega igranja in prepevanja. Seveda pa je prav, da se vsaka srečna in uspešna zgodba zaključi s piko. Tako smo se v začetku prejšnjega leta, takrat že v razširjeni zasedbi petih članov, ravno preden nas je vse zajela epidemija, skupno odločili, da to pot zaključimo. Da za ansamblom Ponos skupaj postavimo piko.
Na tem mestu bi se iz srca rad zahvalil vsem. Vsem, ki ste nas podpirali, nam kakorkoli pomagali, vsem, ki ste z nami prepevali in plesali. Pa vsem, s katerimi smo se ob dolgih nočeh družili, se skupaj smejali in nazdravljali. Vsem prijateljem, ki ste nam vedno priskočili na pomoč, ob pokvarjenem kombiju ali doma pozabljeni kitari. Vsem sosedom, ki ste ob jutranjem svitu poslušali krike in ropotanje ozvočenja, rahlo nenaspanih, ali kar trdno zaspanih veseljakov. Hvala vsem staršem, bratom, sestram, ki ste nam bili vedno v pomoč in spodbudo. Hvala vsem glasbenim prijateljem, po širni Sloveniji, s katerimi smo preživeli obilo nepozabnih trenutkov. Hvala vsem, ki smo vam kadarkoli z našim izvajanjem narisali nasmeh na obraz ali vsaj za trenutek polepšali večer.
Ponosen sem na teh devet let. Ponosen na zgodbe, izkušnje in stkana prijateljstva. Ponosen na naše avtorske skladbe, ki so bile seštevek odrekanj, vaj, idej in izkušenj, ki smo jih skozi leta počasi, a vztrajno nabirali. Ponosen, da smo se iz naivnih mladcev skozi leta razvili v prave glasbenike, muzikante. Ponosen na svoje sočlane, sopotnike, prijatelje – Lovra, Janeza, Filipa, Martina, pa Gašperja in Andreja. Ponosen, da smo skozi celotno zgodbo ohranjali pristnost in iskrenost do izvajanja. Pa ponosen, da so nas poznali kot najbolj »utrgan« ansambel na sceni. Ponosen, da smo skupaj preživeli nešteto prelepih trenutkov in si vedno stali ob strani. Ponosen, da nas je ta zgodba, ki nas je spremljala tretjino naših življenj pomagala izoblikovati- tako glasbeno, kot življensko.
Resnično ponosen, da smo zgodbo gradili počasi, na trdnih temeljih prijateljstva in pristne ljubezni do glasbe. Uspehi, in vse ostalo, kar pride zraven, so bili le obstranski rezultat tega - nikoli pa primarni cilj! Le s tem načinom lahko ansamblu vliješ dušo, si skozi čas ustvariš ime - identiteto.
Ponosen, da smo ustvarjali lastno, avtorsko glasbo. Ponosen, da smo več kot 40-im parom, njihovim družinam in svatom polepšali poročno noč. Ponosen na več kot 300 nastopov – abrahamov, ostalih obletnic, veselic, druženj. Ponosen na dva velika samostojna glasbena koncerta z gosti. Ponosen na nastope na treh največjih festivalih narodnozabavne glasbe – Vurberk, Ptuj in Števerjan. Ponosen na vse nagrade, ki smo jih prejeli. In ponosen, da sem kot pisec besedil, avtor melodij in aranžmajev lahko prispeval vsaj majhno kapljico v morje bogate, slovenske narodnozabavne glasbe.
Dragi prijatelji, ostanite Ponosni naprej tudi vi. Na slovensko glasbo, petje, iskrenost in ljubezen! Naš namen je bil, da se od vas skupaj poslovimo na lanskoletnih poletnih veselicah – na žalost to ni bilo izvedljivo. Naj bo tako to slovo digitalno – pa zato nič manj veselo. Obljubim, da kjer koli se srečamo skupaj iz srca zapojemo in zaigramo! Na snidenje in naprej, na nove, uspešne zgodbe in poti!