Tako kot na večino stvari v življenju tudi na številke, ki štejejo naše pomladi, gleda drugače. Narava in vse, kar je povezano z njo, je tisto, kar ga še vedno dela vedoželjnega in osuplega hkrati, nasmehi pa iz njega na plan prikličejo radoživega otroka. No, glasba pa ima v njegovem življenju tako ali tako najpomembnejše mesto.
Ko se zdaj ozre nazaj v svoje življenje, opaža, da se zanj ni kaj veliko spre - menilo, predvsem glede glasbe ne. »Še bolj sem se namreč začel zavedati, da nima nikakršnega smisla prilagaja - ti svojega glasbenega izraza tržišču. Odslej bom popolnoma iskren in delal natančno tako glasbo, kot jo čutim.« Je pa Omar tudi precej nostalgičen. »Rad pogledam nazaj in se spominjam lepih trenutkov svojega življenja. Spo - mini so na koncu vse, kar nam ostane. Prav za štirideseti rojstni dan sem se ozrl nazaj in si rekel: ‘Ni jih veliko, ki imajo pri mojih letih za seboj več kot tisoč nastopov, pet izdanih plošč in so Slovenijo dvakrat zastopali na Evro - viziji.’ Sicer pa hkrati strumno in z ve - seljem gledam tudi naprej.« Prav zato se tudi z leti ni nikoli obremenjeval. Zanj so le številka. »Če sem se včasih malce bal staranja, se ga zdaj ne več. Celo nasprotno. Staranje je privilegij, ki ga ne doživi vsak. Vsako življenj - sko obdobje ima svoj čar, in tega se je treba veseliti,« razmišlja. V zasebnem življenju je najponosnejši na to, da ima vedno pogum v ključnih trenut - kih odločati sam, kam bo peljal svojo pot. »Ne sprejemam vedno najboljših odločitev, a mi suverenost in svoboda odločanja pomenita več kot vse dru - go na svetu. Eden ključnih trenutkov je bil enoletni odhod v London, ki so mi ga vsi močno odsvetovali, a je bila to verjetno najboljša šola v mojem življenju.« V zadnjih letih se je tudi nekoliko spremenil.
»Sem veliko bolj previden, manj naiven in manj zaupljiv do ljudi, ki jih ne poznam dobro. Kar nekajkrat sem jih zaradi svoje naivno - sti dobil po hrbtu, zato sem to moral spremeniti. Vedno sem verjel v dobro ljudi, a sčasoma sem se naučil, da zna - jo biti ljudje koristoljubni, sebični in celo hudobni. A sem od nekdaj pošten in hvaležen, to sta moji največji vre - dnoti, to sem prinesel s seboj na svet. Če le najdem razlog, ljudem odpu - ščam. Vsi imamo grehe. V vsem, kar me obkroža, še vedno iščem dobro. A sem zdaj pozoren tudi na slabo. Prav tako se vedno veselim novih ljudi in stvari. Dvajset let mlajšemu Omarju pa bi danes svetoval, naj ga nič ne spravi iz začrtane poti.« Še vedno je videti tudi zelo mladosten. »Ne vem, komu se imam zahvaliti za to, da je čas malce pozabil name. To po občutku pripisujem dobrim genom, rekreaciji in kakovostni prehrani. Seveda koza - rec piva ali dva na dan ne smeta manj - kati. Deški videz pa tudi ni tako slaba stvar, mar ne?« se nasmeji Omar.
