Romana Krajnčan je v izjemno uspešni karieri nanizala več kot dvesto pesmi, številne predstave, s katerimi je najnežnejša leta polepšala več generacijam otrok, ki so peli in plesali ob Hudi mravljici, Račkah, Murenčkih, Žabicah in številnih drugih. Čisto nova dimenzija pa je bila, ko je pred tremi leti in pol prvič postala babica vnukinji Elori Sofii, pred dvema letoma pa še Rosi Lii, s katerima sta jo razveselila sinova Kristijan in Žigan. Romano doma kličejo Romi, in ker starejša deklica ni znala izgovoriti črke r, ji je zdaj toplo pri srcu, ko jo kličeta Momi in vedno znova prosita, naj jima poje ter pripoveduje pravljice. Seveda jima z veseljem ustreže, ob tem pa ugotavlja, kako sta ji vnukinji dali zagon za nove pesmi.
Pevka Romana Kranjčan kot dvakratna mama in babica dobro ve, kaj najbolj 'vžge' pri otrocih.
Moje glasbeno ustvarjanje za otroke se je začelo po naključju, ko sta bila otroka majhna. Najprej sem pesmi pela starejšemu Kristijanu, nato pa še deset let mlajšemu Žiganu. Ker so mu bile všeč, sem jih nekaj posnela in so jih poslušali s prijateljčki v vrtcu. Tudi tam je bil dober odziv, kar me je spodbudilo k dodatnemu ustvarjanju. Začele so nastajati nove in nove pesmi, predstave, koncerti … Vse drugo je zgodovina,« se nagajivo muza Romana Krajnčan, ki je sicer vsa ta leta pridno delala, a se ji še sanjalo ni, koliko vsega je nastalo. Lansko zaprtje države in sistema pa je izkoristila tudi za to, da je zbrala vse svoje pesmi in jih shranila v digitalni obliki, zaživele pa so tudi na platformah. Ko je vse seštela, je bila osupla, saj se je nabralo več kot dvesto pesmi. Njena sinova sta že dolgo odrasla, še vedno pa se spominjata, kako lepo je bilo, ko jima je prepevala in si vedno vzela čas zanju. Zgodaj mama »Že zelo zgodaj, pri svojih enaindvajsetih letih, sem začela uživati v vlogi mame. Kot glasbenica sem se zavedala, kako pomembna je glasba za otroke, kako jim bogati domišljijo, ustvarjalnost, sprošča, navdihuje, kakšen izjemen blagodejen vpliv ima na otroke, četudi se potem kot odrasli ne ukvarjajo z njo. In to sem želela dati obema svojima otrokoma,« pove pevka in doda, da sta njena sinova odrasla, kot bi mignil, in da se oba ukvarjata z glasbo. Najprej je Kristijan, bobnar, čelist, avtor filmske glasbe in režiser, domov pripeljal izvoljenko Tsarino, ki prihaja iz Bolgarije in je magistra pianistka ter poučuje klavir. Spoznala sta se med študijem na Nizozemskem in se pred štirimi leti poročila v Sloveniji. Žigan, plesalec, koreograf, performer in glasbenik, pa se je na Kitajskem zaljubil v lepo postavno plesalko Čehinjo Kristyno. Pred tremi leti in pol jo je z nazivom babica najprej osrečil starejši. »Ko se je rodila Elora Sofia, sem bila navdušena in neskončno vesela. Po dveh sinovih sem sprva mislila, da bom bolje znala s fantki, a me je vnukinja popolnoma očarala. Od prvega dne, ko sem jo videla, je bila to ljubezen na prvi pogled. Prinesla nam je posebno veselje in energijo. Veliko sem bila z njo – jo obiskovala, oni so hodili na obiske, skupaj smo se potepali. Sva zelo navezani in povezani. Je moja velika oboževalka, ki je bila že do zdaj na kopici predstav in koncertih,« pove Romana, ki je ravno zaradi Elore postala ljuba babica Momi, kar je zanjo najlepša beseda. Pred skoraj dvema letoma pa se je njena sreča še povečala, saj se je Žiganu in Kristyni rodila ljubka Rosa Lia, ki jo tudi vsi obožujejo. Punci pa sta si precej različni po značaju: Elora je bolj resna, Rosa pa prava mala 'štoserka', ki zabava vse okoli sebe. Pevka je ponosna, da je deklici uspela zelo povezati, saj se imata zelo radi in komaj čakata, da se vidita.
Romana Kranjcan
Biti babica je nekaj najlepšega; »Novo vlogo sem sprejela zelo naravno in čustveno. Navdušena sem, da smo se tako povezale in da nam je tako lepo skupaj. Prej si nisem znala niti predstavljati, kako bo. Na sinova nisem nikoli pritiskala, kaj šele načrtovala, da si želim vnuke. Vesela sem, da smo zelo povezane, da imamo sproščen in iskren odnos in da se dobro počutita ob meni. Ker so njuni starši umetniki z zelo nepredvidljivimi urniki, potrebujejo pomoč pri varstvu in jaz jim z veseljem pomagam,« pove Romana, ki je vesela, da v svoji vlogi dedka zelo uživa tudi njen mož, dirigent in skladatelj Lojze, ki je uglasbil veliko njenih pesmi. Doma skrbi za vrt, posajene imajo tudi jagode in maline, ki jih dekleti obožujeta. Romana pa z deklicama uživa še drugače. Vozijo se s kolesom, berejo knjige, velikokrat se odpravijo v hribe gledat kravice, pa na žgance in kislo mleko. Skupaj so tudi že šli na morje, se peljali z gusarsko ladjo, obiskali živalski vrt … Skratka, idej jim zlepa ne zmanjka. Najnovejša pridobitev pa je trampolin na domačem vrtu. Lahko si le predstavljate veselje deklic! Ko so se med karanteno potepale naokoli, so tudi velikokrat obiskale razne živali in ravno to je Romano spet spodbudilo k ustvarjanju. Nastala je nova zgodba in glasbena predstava Na dvorišču. »Namenjena je otrokom, v zgodbi o prijateljstvu, ljubezni do živali in veselju do življenja pa uživajo tudi njihovi starši,« pove Romana in doda, da je presrečna, ko lahko razveseli otroke na koncertih in predstavah, na katerih skupaj pojejo in rajajo.