Pravkar so izdali novo pesem z naslovom Hvala. Na prvi pogled nas naslov spominja na izražanje hvaležnosti, vendar se pod naslovom skriva povsem druga zgodba. Zgodba, ki nas spomni na to, da nič v našem življenju ni samoumevnega, sploh pa ne ljubezen. Napisana je v prvi osebi in je izpovedna pesem moškega, ki je pozno spoznal, da je preveč samoumevno dojemal ljubezen in jo prav tako tudi površinsko obravnaval. Uh... kar težko za zapet, kajne? Na drugi strani pa je opisana ženska vloga v takšnem odnosu. Včasih je potrebno kak odnos izpustit in kljub srčni bolečini najti mir v duši. Zelo kompleksna, hkrati pa izjemno neposredna izpoved dveh, ki sta zamudila priložnost.
Popolnoma nov vsebinski pristop je obarvan z lepo in nežno akustično obleko in nežnimi toplimi vokali.
Avtor glasbe in aranžmaja je vodja skupine Franci Falant, avtorica besedila pa Suzana Roj.
Verjamemo, da se vsak od nas lahko najde v zgodbi, bodisi v moški ali ženski vlogi.
Prijetno poslušanje!
:::::::::::::::::::::::::::::::
Franci Falant, vokal, klaviature, diatonična in klavirska harmonika, ustanovitelj in umetniški vodja.
Jure Skaza, bas kitara in bobni.
Janja Bajlec, vokal.
Domen Gošek, ritem kitara, solo kitara in vokal.
Franci Falant, vokal, klaviature, diatonična in klavirska harmonika, ustanovitelj in umetniški vodja.
Jure Skaza, bas kitara in bobni.
Janja Bajlec, vokal.
Domen Gošek, ritem kitara, solo kitara in vokal.
HVALA
Je postelja prazna, ostale so sanje,
v dolgih nočeh prikradeš se vanje.
Zdaj pijem ti dih iz ustnic ledenih,
ljubim telo v sanjah medenih.
Veliko besed je ostalo v zraku,
Veliko besed je ostalo v zraku,
praznih obljub, ob svečah v mraku.
Tako v življenju ljudje naravnani,
ranimo tiste, ki so nam predani.
Premalo pozoren, pozabil sem nate,
premalo namenil časa sem zate.
Ne bo me zapustil občutek grenak,
ko rekla si:" Si takšen kot vsak.
” Rekla si:" Hvala, ker nisi me ljubil, in dal mi priložnost, da si me izgubil.
Zdaj vem kaj je sreča, toplina in mir,
ko lepa beseda, zamenja prepir."
Tako v življenju ljudje naravnani,
ranimo tiste, ki so nam predani.
Ne vidimo iskre, za nas ki žari,
ne čutimo ognja, dokler še gori.
Danes ostale so mi le sanje,
sem srečen četudi prikradeš se vanje,
čeprav so ledene ustnice tvoje,
ostaja spomin, ko bile so še moje.