Srce se mu je ustavilo pri komaj 49. letih. Njegove skladbe pa so tiste, ki ostajajo in prehajajo iz roda v rod.
Brendi se je rodil 28. aprila leta 1962. Do male šole je živel v Šentjerneju na Dolenjskem, potem pa je v Ljubljani končal osnovno in srednjo elektro šolo.
Brendi je začel prve pesmi pisati že v osnovni šoli. Kariero je začel kot kitarist na zabavah, učil pa se je tudi violine. V vojski je igral v skupini Artiljerac, sicer pa je igral z ansambli po ljubljanskih kavarnah in barih. Prvi studijski posnetek njegove avtorske pesmi je bila Rumena oblekica, posneta v studiu Dareta Novaka. Z Draganom Trivičem (kasnejši bobnar skupine Agropop) sta ustanovila band Beli med. Sledili so nastopi po veselicah in šolah.
Opazil ga je Miro Čekeliš, ki ga je po odhodu Božidarja Wolfanda povabil v skupino Rendez-Vous, v kateri ni bil dolgo. Po odhodu se je pridružil ansamblu Amadeus Toneta Dimnika - Čoča (bobnar skupine Gu-Gu).
Kmalu je odšel iz tega ansambla in ustanovil skupino Don Juan. Skoraj istočasno je izdal ploščo Mandarina, ki se je prodala v nakladi 100.000 izvodov.
Po razpadu skupine Don Juan leta 1996, je kariero nadaljeval predvsem v duetu s Koradom Buzetijem, nastopal pa je tudi samostojno. Umrl je med nastopom v Lipici, 19. junija 2011 zaradi odpovedi srca.
Glasbenik je bil pravi fenomen, saj je ustvarjal melodije in besedila, ki so se med ljudmi tako prijeli, da za nekatere njegove skladbe mnogi mislijo, da so slovenske narodne, pa so v resnici njegovo avtorsko delo.
Pogrešajo ga njegovi oboževalci, še bolj pa ga pogreša njegova družina, ki ji je bil predan z dušo in srcem. Domači imajo še vedno kdaj občutek, kot da je s svojim prešernim nasmehom še vedno med njimi.
Brendijev sin Dejan Vunjak več kot uspešno stopa po glasbeni poti, skupaj z zasedbo Brendijeve barabe, v kateri je tudi Dušan Zore, dolgoletni Brendijev prijatelj, sodelavec in avtor številnih uspešnic, ki jih je prepeval Brendi in tistih, ki jih zadnja leta ustvarja Dejan Vunjak.