Sem dobra mama, čeprav težim

Vsem čas hitro beži in pri Saši Lendero ni nič drugače. Komaj verjame, da je njena Aria pri trinajstih letih že prava najstnica. »Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, ko sva z Miho prvih osem mesecev skoraj prebedela. Aria je bila zelo živahen dojenček, še zlasti ponoči, ko se je zbujala tudi po dvajsetkrat na noč. Še zdaj ne vem, kako sva prebrodila tisto obdobje, ki je bilo res naporno,« pravi Saša. Aria, ki je ravno tako samozavestna sogovornica kot njena mama, pa nam zaupa, kako je biti hčerka slavne mame. »Zame je to nekaj povem običajnega. Sošolci vedo, kdo je moja mama, in me ne sprašujejo kaj dosti, so si pa vsi enotni, da je najboljša,« se nasmehne.

Glasbeni geni so naredili svoje in tudi Ario potegnili v glasbene vode, čeprav je starši v to nikoli niso silili. »Že kot dojenčku sem ji veliko prepevala,« prizna Saša. »Ko je zmanjkalo pesmi, sem si jih sproti izmišljevala, a očitno je to ni motilo. Aria ima smisel za glasbo in mislim, da je ta talent povzela od obeh. Blizu sta ji melodika in ritem, slednje je gotovo povzela po Mihi, saj jaz pri tem nisem najboljša. Rada poje, in to dobro, zadnja tri leta pa igra tudi bobne. Doma se o glasbi veliko pogovarjamo, saj je rasla s tem. Zdaj ima že svoje mnenje. Vedno pove, kaj misli, včasih mi reče, joj, mami, pa to je zastarelo, iz leta 1900 in nekaj, in me pri tem res nasmeji. Tudi glede skladb pove svoje mnenje, ki je velikokrat zelo zanimivo. Z Miho nama je všeč, ker nama širi obzorja in prek nje spoznavava tudi druge glasbene žanre, predvsem pop, nad katerim se navdušuje. Ja, tako je, ko otroci odraščajo, se kaj kmalu lahko zgodi, da ti odprejo oči in postaneš pozoren še na kaj drugega in greš iz svojega območja udobja. So pa ure, ki jih preživiva z njo, res nekaj posebnega.«

Da je Saša prijetna, vedno nasmejana, prijazna oseba in dobra pevka, vemo že dolgo, kakšna je kot mama, pa najbolje ve njena hči. »Bolj je stroga kot oči, a na neki način bolj mehka, ker jo lahko lažje prepričam, da kaj spremeni. Denimo kot je kazen, ko mi prepove uporabo telefona za teden dni. Že drugi dan jo lepo prosim in ga lahko uporabljam za pol ure, tretji za uro, potem pa spet neomenjeno,« se zabava Aria, Saša pa prizna, da včasih hčerki preveč teži.

»Zavedam se, da težim, a si ne morem pomagati. Ne znam povedati enkrat, in to kar ponavljam, ker ji hočem razložiti, zakaj mi nekatere stvari niso všeč.« Teženje pa je najstnicam vse prej kot ljubo. »Ko nimam pospravljene sobe, stoji med vrati sobe, si odstranjuje ličila in mi dopoveduje, kako oblačil ne smem puščati po tleh, ker se umažejo in potem jih je treba oprati in zato ima ona potem več dela, kar že sama vem,« pravi Aria.

Prav oblačila so nekaj, kar povezuje mamo in hčerko. »Aria me je že prerasla za nekaj centimetrovin glede na to, da je stara šele trinajst, jih bo gotovo pridobila še nekaj. Trenutno imava enako številko oblačil, zato si jih večkrat tudi izmenjava. To naju ne moti.Aria, Miha pa je na tem področju bolj šibek. Se pa odlično znajde pred žarom in lahko rečem, da so njegove dobrote z žara izvrstne.« Njegove veščine so še posebej dobrodošle na vrtnih zabavah, ki se v družini Hercog–Lendero rodijo kar tako, ne da bi načrtovali. »Ko kosim travo, si na vrt prinesem zvočnik in glasno navijem glasbo, Miha pa doda še enega ali dva, tako da soseska ve, da se obeta žur. To je še toliko bolj enostavno in spontano, ker v sosednjih treh hišah živijo naši sorodniki, ki vedo, da so vedno dobrodošli. Prosim jih le, da s seboj prinesejo kozarce. Glede teh nisem izbirčna, saj je pomembno, kaj je v kozarcu, in ne, kako je videti. Res se imamo lepo, predvsem zato, ker zabave nastanejo spontano in brez načrtovanja. Na zadnji sem kar oblečena pristala v bazenu na domačem vrtu in priznati moram, da je bilo zabavno, vsi smo se nasmejali,« sproščeno pripoveduje Saša, ki ima rada poletja, pa četudi delovna.