22-letni Štajerec Anže Krevh iz Zgornjega Lehna na Pohorju igra harmoniko že 17 let. Najprej se je učil v domačem kraju, kasneje pa si je izbral profesorja Manuela Šavrona. Skupaj z njim se je naučil igranja po notah, prijavljala sta se na najbolj prestižna tekmovanja, kjer je osvojil več kot 30 prvih mest. Na vaje se je več let vozil na Dunaj, kjer je profesor Šavron živel.
Odločil se je za poseben izziv, ki ga je sicer napovedal že v začetku leta. Poskušal je postaviti nov Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko in to mu je pred kratkim tudi uspelo. Rekord uradno še ni potrjen, a vsi verjamemo, da bodo dokazi o neprekinjenem igranju na harmoniko s časom 53:53:53 potrjeni tudi v Londonu, na sedežu Guinnessa.
Trenutni rekord v najdaljšem neprekinjenem maratonu igranja harmonike zdaj znaša kar 51 ur, 43 minut in 40 sekund. Lansko leto, od 25. do 27. junija, ga je v Franciji postavila glasbenica Christelle. Igrala je na dvovrstno diatonično harmoniko.
Anže je po podvigu v svoj dom sprejel tudi Veseljakovo ekipo, ki je z njim posnela intervju, nekaj tega pa razkrivamo tudi tukaj.
Z Anžetom smo se veliko pogovarjali o občutkih, ki jih je doživljal ob podiranju rekorda, kaj je bilo tisto, kar mu je dajalo zagon in kaj se mu je zdelo najbolj ganljivo.
Njegova najožja podporna skupina je štela 17 članov. Med njimi so bili tudi oče, mama, sestra, dekle, babica in prijatelji.
Ključen pri podiranju rekorda je bil predhodni trening glave. "Vse je v glavi. Glava ti reče da zmoreš, pa tudi da nisi sposoben. Midva z glavo sva se zmenila, da bova zmogla." (Anže)
Anže je v treh dneh in dveh nočeh zamenjal vse mogoče položaje. Med igranjem je sedel, stal, tudi ležal. Stol z naslonom, ki sta mu ga priskrbela prijatelj in njegov mentor Manuel Šavron se je izkazal za najbolj uporabnega.
Za zelo ganljive trenutke so poskrbele vrtnice. Vsako odigrano uro mu je nekdo iz publike prinesel eno vrtnico, ki so jo položili v vazico. Na mizi je ves čas stalo 10 vazic, ko so bile te polne, so jih prestavili v večjo in naredili prostor za novih 10 ur izziva. "Kdo iz publike mi bo ob dopolnjeni uri prinesel novo vrtnico, so določali člani moje ekipe. Videl sem, da so mi vrtnice nosili globoko ganjeni in počaščeni, da to smejo narediti. Večina izbrancev je pristopila do mene s solzami v očeh. Nad tem sem bil ganjen tudi sam, tako da smo potem komaj čakali novo uro in novo vrnico. Vsaka je bila namreč znak, da smo bližje cilju." Nam je zaupal Anže.
Te tri krasne torte je Anžetu spekla njegova 10 let starejša sestra. Končni rezultat je dopisala takoj po tem, ko se je ura ustavila. Anže: "Moja sestra se je zelo potrudila. Že teden dni prej je pekla cele noči, da bo dovolj pripravljenega za vse obiskovalce. Za tri zmagovalne torte pa se je še posebej potrudila. Ona je res mojstrica peke. Vsi smo bili navdušeni."
Presenečenj, daril in pohval ni bilo konec. Prvi delovni dan so ga v službi pričakali sodelavci. Pripravili so pravo praznovanje in mu podarili leseno ploščo z odtisnjenim rezultatom rekorda. Na fotografiji skupaj s sodelavcem Miranom, ki mu je naredil in predal krasno darilo. Anže je po poklicu inženir mehatronike. Njegovo delo je konstruiranje hidravličnih cilindrov, kar počne z največjim veseljem. Diplomiral je pri 21-tih letih, zdaj pa je že redno zaposlen v DORNINGER HYTRONICS. 
Anže je igral tri dni in dve noči. Vsako uro mu je pripadalo samo 5 minut pavze, če jih ni izkoristil, so se te minute prištele k pavzi v naslednjih urah. Med vsako pesmijo je lahko imel 30 sekund premora, a če ga ni izkoristil, jih kasneje ni mogel porabiti v obliki pavze. V vsem tem času je spal samo 10 minut, v drugi noči, ko je bila kriza tako huda, da ni vedel niti kje je, niti kaj počne. "Po desetih minutah me je zbudil moj fizioterapevt. Dvakrat me je udaril po prsih in sem bil buden. Pravzaprav sem bil po tem počitku kot nov." je Janji zaupal Anže.
Od kod odločitev za številko 53:53:53? (53 ur, 53 minut, 53 sekund neprekinjenega igranja na harmoniko.)
To številko mu je proti koncu na listek napisal eden od članov komisije. Ta številka se je Anžetu zdela dovolj zanimiva in dosegljiva, da se je odločil zanjo in o tem obvestil tudi vse ostale. Za zadnjo skladbo so izbrali Slakovo Glas harmonike. "Ko sem jo igral je bilo neskončno ganljivo. Vsi so vedeli, da z njo zaključujem. Čisto vsi, ki so lahko, so vstali, se objeli in zapeli v en glas. Lepšega prizora si za konec ne bi mogel želeti." nam še vedno ganjen pove novi rekorder.
Intervju sta Anže in Janja posnela v domači dnevni sobi. Oče ji je razkazal še lovsko sobo, saj so vsi moški v družini lovci, tudi Anže je ponosen lovski pripravnik in ravno v tem obdobju opravlja izpite. V garaži smo videli tudi njegov motor, ki mu polepša marsikateri sončen dan.
Več o Anžetu, njegovi družini, rekordu in planih za prihodnost pa v intervjuju, ki ga boste v teh dneh zasledili na TV Veseljak in na portalu veseljak.si.