Na letošnjem ptujskem festivalu ste prejeli Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo. Kaj vam takšna nagrada pomeni? Ste si lahko predstavljali, da bo šla prav v vaše roke?
»V prvi vrsti sem zelo počaščena. Takšne nagrade nikoli ne pričakuješ, zato sem zanjo še toliko bolj hvaležna, saj je dokaz, da sta trdo delo in trud vedno poplačana. S petjem se ukvarjam že vse življe - nje. Do zdaj sem se pokazala že v vlogi klasične, pop in jazz pevke, veliko pa mi pomeni, da sem se lahko predstavila in se dokazala tudi kot pevka narodno-zabavne glasbe.«
Koliko dela in vaj je bilo v preteklih letih vloženih v to, da se danes lahko pohvalite s takšnim dosežkom? Kakšna je bila doslej vaša glasbena pot?
»Ogromno. S petjem in trobento se ukvarjam že vse življenje, vadim praktično vsak dan. V zadnjih letih smo s Prisrčniki pridno vadili kot skupina vsaj enkrat na teden. Z glasbo sem se pravzaprav že rodila. Mami mi je v otroštvu ogromno pela, ati pa je trobentar. Tako sem ga vsak dan že od malega gledala, kako vadi trobento, in se zaradi tega zaljubila vanjo. Trobento sem začela igrati že pri petih letih, mami pa mi pravi, da sem pela, še preden sem znala govoriti. Trobenta me je nato spremljala skozi osnovno in srednjo šolo, sprejeta pa sem bila tudi na Akademijo za glasbo Ljubljana, kjer sem lani diplomirala pod mentorstvom Franca Kosema. Zdaj delam magisterij. V glasbi sem se izobraževala tudi kot klasična pevka; naredila sem osnovno in srednjo glasbeno šolo.«
Kako ste doživljali celotno dogajanje na ptujskem festivalu? Kakšna je bila pevska konkurenca?
»Ptujski festival je pravzaprav prvi festival, ki sem se ga udeležila. To je bila zame zelo lepa in nova izkušnja. Ponosna sem, da smo se z ansamblom lahko predstavili širšemu občinstvu. Priznati moram, da sem imela nekaj zdrave treme, kar pa me je motiviralo, da sem se izkazala najbolje, kar sem se lahko. Pevska konkurenca je bila zagotovo močna. Počaščena sem, da je komisija Korenovo plaketo podelila prav meni.«
Navdušili ste tudi s solom na trobenti ... Kako dolga je že vaša trobentarska pot, zakaj ste izbrali prav trobento?
»Moja trobentarska pot se je začela že pri petih letih. Od takrat jo igram skoraj vsak dan. Trobento sem izbrala, ker jo je igral že moj oče. Kot otrok sem ga ves čas poslušala in se zaljubila v instrument. Tako je prav on postal moj prvi učitelj in začel vaditi z mano.«
Kakšni so odzivi občinstva, ko na odru zaigrate trobento? So zelo presenečeni?
»Ljudje so presenečeni in začudeni, a so vedno pozitivni odzivi. Občinstvo ponavadi ne pričakuje, da bo pevka v roke vzela instrument, kaj šele trobento. Zaradi tega jo vedno z veseljem zaigram, saj rada navdušim poslušalce.«
Kakšne glasbene načrte imate v prihodnje?
»Še naprej bomo širili lepo domačo glasbo, igrali vsepovsod, kjer bomo lahko, in se glasbeno razvijali. Izdali bomo še nekaj novih pesmi in se morda udeležili še kakšnega festivala.«
Intervju je bil originalno objavljen v reviji Muzika, ki je izšla 29. septembra 2023.