Danes nas je družina Rutar obvestila, da se je po težki bolezni poslovil mož, oče in dedek, Jožko Rutar.
Jožko Rutar se je rodil v Ljubljani, 17. novembra 1947. Ko je dopolnil sedmi rojstni dan, se je družina preselila v Tolmin. Dolga leta je živel v Selu pri Ajdovščini, kjer so nastajale prvovrstne harmonike Rutar, zadnja leta pa je preživel v Zemonu, na domačiji žene Marije, kjer sta si ustvarila idiličen dom.
Jožko s soprogo Marijo
____________________________________________________________
*******Na željo družine Rutar bodo pokojnika k zadnjemu slovesu pospremili ob zvokih harmonike. Pogreb bo v četrtek, 25.1.2024, ob 14.00 uri, na pokopališču v Vipavi. Vsi, ki bi radi zraven zaigrali, vabljeni, da se na ta dan žalni skupini glasbenikov pridružite v gasilskem domu v Vipavi (Goriška cesta 15, 5271 Vipava), ob 12.00 uri. S sabo imejte Rutarjevo C-F-B diatonično ali klavirsko harmoniko. Za lažjo organizacijo, javite vašo morebitno prisotnost na privatno sporočilo ali sms na 040-154 424 (Martin Juhart).
________________________________________________________
Jožko se je v diatonično harmoniko zaljubil že v rani mladosti. Pri 12. letih je nek godec prišel zaigrati njegovemu očetu za rojstni dan. Bilo je veselo, ljudje so plesali v izbi, otroci pa so morali iti spat. Jožko je spal v zgornjem nadstropju na lesenem podu, tik nad harmonikarjem. Ker je bila v lesenem stropu luknja od odpadle smrekove grče, je mali Jožko kukal in z navdušenjem spremljal glasbeni koncert tega godca do zgodnjih jutranjih ur.
Jožko je zaupal svoje spomine tudi Janji Ulaga
Četudi je Jožko večkrat izpostavil ljubezen do harmonike, ga oče ni uslišal niti podprl, četudi je bil finančno zmožen nakupa harmonike. Dejal mu je: "Za neumnosti nimam denarja". Pot je mladega Jožka vodila na Planino Razor. Celo poletje je pomival posodo, lupil krompir in opravljal priložnostna dela. Z zaslužkom si je kupil starejšo harmoniko, ki je bila v zelo slabem stanju, a vseeno je zadostovala za prve glasbene korake.
Jožko se spomni, kako je prišel oče domov in mu dejal: "Vrnil sem se iz hotela. Uredil sem ti službo za vse življenje." Kot stari partizan mu je dejal:" Ne bo te zeblo, pa tudi lačen ne boš." Tako Jožku ni preostalo drugega, kot da se je s težkim srcem izšolal za kuharja. Pri 17. letih je Jožko postal šef kuhinje v gostišču Šterk. Kuhal je za številne predsednike in svetovne državnike.
Četudi tega poklica Jožko nikoli ni vzljubil, ga je opravljal na visoki stopnji profesionalnosti. Njegovo vodilo v gostinstvu je velevalo slednje: "Jožko, gost ni kriv, da ne maraš tega poklica. Postrezi ga s kvaliteto, kvalitetno kulinariko, nasmehom in daj mu vse tisto, kar si želiš sam, da dobiš sam, ko si v vlogi gosta. Tvoja dolžnost je, da bo gost zadovoljen."
Po končanem služenju vojaškega roka, je naslednjih 22 let preživel v Italiji na južnem Tirolskem. V Alta Badiji, znanem smučarskem središču v Dolomitih, je bil šef kuhinje v dveh hotelih. V prvem hotelu je opravljal delo celoletno, ob zaposlitvi v drugem hotelu, pa je bilo delo sezonsko. Tako mu je čas dopuščal, da je uresničil svoje dolgoletne sanje in ustvaril svojo prvo harmoniko - diatonično harmoniko RUTAR. Črke za napis je uporabil tiste, ki jih uporabljajo za napise na grobovih. Dve harmoniki je tako ustvaril spomladi, dve v jeseni. Harmonike je prodal prijatelju, ki je imel šolo diatonične harmonike. Četudi harmonike niso najbolje tesnile, so bile s ponudbo takratnih harmonik konkurenčne.
Harmonika Rutar
Svoje prvo znanje izdelave diatonične harmonike je Jožko pridobil od legendarnega izdelovalca harmonik, Avgusta Železnika. Jožko ga je na televiziji zasledil v oddaji Obzornik, ter ga naslednji dan že obiskal. Ko mu je Avgust zaupal, da nima nobenega naslednika, se je Jožko po tihem videl v tej vlogi. Jožko je bogato znanje nabiral en mesec, vse dni v mesecu. Zjutraj se je pripeljal k Železniku, zvečer se je vrnil domov v trdni temi. Jožko Rutar je nabiral znanje, a vseeno mu mojster Železnik ni želel pokazati vsega.
Mladi mojster izdelovanja harmonik, ki si je v tem času že ustvaril družino in postal oče malemu Aleksu, je šel na svojo pot.
Motive harmonik je prepletal z vinsko trto, saj glasba in vino skupaj sovpadata. V Italiji se je z podjetjem dogovoril za edinstveno izdelavo glasilk, jih patentiral z lastno blagovno znamko Rutar in jih zaščitil. Sledil je razvoj mehanizmov na način, da bodo odstopali od vseh obstoječih. Inženirsko rešitev teh patentiranih mehanizmov so zaupali švicarskemu gradbenemu projektantu doma iz Züricha, ki je sodeloval pri nastanku številnih svetovnih inženiringih viaduktov - med drugimi tudi viaduktu Črni kal. Slednji je statično oblikoval kompliciran mehanizem, izdelan iz skrbno izbranih materialov. Do danes tega mehanizma, kljub nekaj namernih poskusov, še nikomur ni uspelo razvozlati in ostaja eden izmed skrbno varovanih skrivnosti harmonik Rutar. Aleks se je v tujini pri zasebniku naučil prvega uglaševanja harmonik, kasneje tudi pri Kolinu v Celju in družinsko podjetje je imelo vso potrebno znanje za kvalitetno izdelavo inštrumentov.
Sledila so prva sodelovanja z ansambli narodno-zabavne glasbe. Na harmonike Rutar so na začetku igrali: 
Ansambel Nika Zajca,
Fantje z vseh vetrov,
Ansambel Tonija Verderberja,
Ansambel Vrtnica, Ansambel Zupan, Zoran Lupinc, Ansambel Petra Finka, Ansambel Mikola, Ansambel Simona Legnarja, Mladi Dolenjci, Ansambel Zasavci, Vasovalci, Vandrovci, Ansambel Pogum, Vesna in Vlasta z Janezom, in več sto drugih ansamblov domače glasbe.
Danes družinsko podjetje vodi sin Aleks Rutar. Jožko je bil ponosen nanj. Predvsem je bil ponosen na njegove vrednote kot so: marljivost, doslednost, zanesljivost, ažurnost in tudi navsezadnje njegov profesionalen odnos s strankami - ima veliko stopnjo čustvene inteligence. Jožko včasih ni imel takšnega potrpljenja, kot ga ima Aleks.
Aleks Rutar uspešno nadaljuje pot družinske tradicije izdelovanja harmonik.
Družina Rutar skrbijo tudi za obstoj domače glasbe. So stalni pokrovitelji Festivala Vurberk, prisotni so bili tudi v Besnici, kjer je potekalo znano tekmovanje nadobudnih harmonikarjev.
Danes na harmonike Rutar igra več kot 500 ansamblov doma in na tujem. Harmonike Rutar najdemo po vsem svetu, tudi na Japonskem če želite. Tam barve harmonik Rutar zastopa harmonikar Haime Anzai.
Zadnja leta je veliko pri promociji Rutarjevih harmonik v centralni Evropi doprineslo sodelovanje z Ansamblom Saša Avsenika, kjer se sami ponosno ponašajo z diatonično harmoniko Rutar - model Avsenik.
Družina Rutar pogosto sodeluje tudi z Veseljakom. Nazadnje včeraj, na predvečer slovesa Jožka Rutarja,
ko so harmonike Rutar blestele na odru koncerta ob 35. obletnici Mame Manke.
Rutarjevi so dolgoletni partnerji Veseljakovih koncertov.
Jožko Rutar je poleg družine, svoje življenje posvetil umetnosti in odkrivanju nenehnih izboljšav harmonik lastne blagovne znamke. Trmast, včasih za marsikoga surov s svojo iskrenostjo, a vedno pošten.
Ostal nam bo v lepem in trajnem spominu.
Jožko Rutar
Družini Rutar izrekamo iskreno sožalje v imenu vseh prijateljev harmonik Rutar.
Kolektiv Veseljak.