Zadnji dan v januarju se je za Petra Prevorčiča, kitarista v ansamblu Vihar in poštarja, začel čisto običajno. Peter je poštar na območju Slovenj Gradca, največji delež terena pa opravlja v okolici Uršlje gore. Tokrat je bil na terenu skupaj s sodelavko, ki je iz neznanega razloga zapeljala čez rob cestišča in to je povzročilo tako hudo nesrečo, da so ju reševali s helikopterjem. Ko se je Peter prebudil iz šoka, je opisal nesrečo in se zahvalil višjim silam, da je sploh še živ, saj je bil že pripravljen na najhujše.
Peter Prevorčič je imel hudo nesrečo.
Takole je dva dni po nesreči, dogajanje opisal sam: "31. januar 2024 se mi bo za vedno vtisnil v spomin! Bil je običajen delovni dan, predan svojemu delu sem že ob petih zavihal rokave na Pošti Slovenije na izpostavi Slovenj Gradec, kjer sem zaposlen. Ampak delovni dan se ni zaključil, kot običajni delovni dnevi. Zame in za sodelavko se je končal ob 13 h popoldan. Ker nesreča nikoli ne počiva je doletela naju v Pamečah. Iz nepojasnjenega razloga je sodelavka zapeljala čez rob cestišča, kjer se je službeno terensko vozilo po veliki strmini vsaj 5x obrnilo. V tistem trenutku nisem pravzaprav dojel, da je to vendarle res, da se boriva za življenje in da to niso le hude sanje. Sekunde so bile večnost. In v teh sekundah se mi je po glavi vrtelo le eno: ali je to res moj konec? In hkrati vera, da se bo vse dobro izšlo. Spoznal sem kako nemočen je človek ter hkrati kako pomembno je znati živeti ter biti človek do sočloveka. Življenje je eno, le majhna napaka, trenutek ne pozornosti, te lahko oropa dragocenega dara, ki ti je bilo dano-tvojega življenja. Hvaležen tistemu zgoraj, da si nama dal še eno možnost-možnost dihati, možnost živeti, čeprav si naju postavil pred veliko preizkušnjo. Prav tako bi se želel zahvaliti celotni reševalni ekipi Slovenj Gradec za takojšnjo urgentno pomoč, gasilcem PGD Slovenj Gradec in PGD Pameče-Troblje, ki so zavarovali pristanek helikopterja. Zahvalil bi se za celovito oskrbo UKC Maribor. Zahvalil bi se bratu Tomažu, bratrancu Primožu in Alešu - dokazali so da so pobi, na katere se lahko vedno zanesem. In hvala vsem Vam, ki vas skrbi zame, ki me zasipate s sporočili in klici in mi želite čimprejšnje okrevanje. Vsi vi ste dokaz, da je življenje lepo, da je enkratno in neponovljivo. Imejmo se radi. Sedaj okrevam in verjamem, da bom kmalu spet predan svojemu poklicu, tako tistemu vsakodnevnemu kot tistemu v katerem skozi skladbe vnašam veselje v srca ljudi. Jaz imam to! Se vidimo kmalu. Vaš poštar Peter."
Kaj točno se je zgodilo?
Kaj točno se je zgodilo?
Živ sem. To je najbolj važno. Zgodilo se je 1, 2, 3 in smo že drveli in se obračali po travniku dol po prepadu. V času nesreče sem bil v službi na terenu. Na Pošti sem učil vajenko in ko sva prišla iz gozda ven na sonce, jo je sonce zaslepilo, ni več videla ničesar, zapeljala je malo preveč desno in že se je začelo dogajat. Šestkrat sva se z avtom obrnila po travniku navzdol, ki pa je bil na zelo strmem pobočju.
Kdo vse je priskočil na pomoč?
Kdo vse je priskočil na pomoč?
Dogajalo se je 500 m pred hišami domačinov. Te so takoj prihiteli na pomoč in poklicali reševalce. Ko sva midva obstala sredi travnika, je sodelavka iz avta lahko šla sama, jaz pa sem ostal notri, saj sem bil čisto zagozden. Ničesar nisem mogel, niti hodit. Trajalo je 15 minut in reševalci so že bili na kraju nesreče. Zdravnnik je ocenil, da je najboljše, da pokličejo helikopter Slovenske vojske in res so prišli zdravniki z Maribora in so me odpeljali. Da smo sploh lahko prišli na cesto, so mi pomagali gasilci PGD Slovenj Gradec, saj sem obtičal na zelo strmem pobočju. V času čakanja na helikopter so me oskrbeli. Zanimivo je, da sem bil ves čas pri zavesti. Spomnim se celotnega dogajanja v avtu, tudi sam potek nesreče.
Kakšne so bile misli ob tistem trenutku?
Kakšne so bile misli ob tistem trenutku?
Na vse pomisliš. Ko sva obstala sem pomislil ali se lahko sploh še premikam? Ali sem še živ? Prvi občutki, prve sekunde so bile res grozne. Ko so prišli reševalci in ko so začeli s prvim pregledom sem videl, da lahko premikam noge, sem bil čisto druge volje, bolj pozitiven in smo že tam naredili kakšen ''selfi'', ker sem bil čisto druge volje.
Peter je že v domači oskrbi. Danes so na slikanju v Mariboru ugotovili, da ni kaj hudega zlomljenega. Po Petrovih besedah ima le nekaj malega ''nalomljenega'', sam pa je še dodal: ''Mesec do dva in bo vse tako, kot mora bit." Zahvaljuje se reševalcem ZD Slovenj Gradec, gasilcem PGD Slovenj Gradec in prebivalcem Pameč pri Slovenj Gradcu. Prav tako mu je s pomočjo družine veliko lažje. Na kraj dogajanja je prišel tudi Petrov brat Tomaž. V veliko oporo sta mu tudi bratranca Aleš in Primož, ki sta mu ves čas na voljo.
Peter je že v domači oskrbi. Danes so na slikanju v Mariboru ugotovili, da ni kaj hudega zlomljenega. Po Petrovih besedah ima le nekaj malega ''nalomljenega'', sam pa je še dodal: ''Mesec do dva in bo vse tako, kot mora bit." Zahvaljuje se reševalcem ZD Slovenj Gradec, gasilcem PGD Slovenj Gradec in prebivalcem Pameč pri Slovenj Gradcu. Prav tako mu je s pomočjo družine veliko lažje. Na kraj dogajanja je prišel tudi Petrov brat Tomaž. V veliko oporo sta mu tudi bratranca Aleš in Primož, ki sta mu ves čas na voljo.
Petru in njegovi sodelavki želimo hitro okrevanje.
