Gost Veseljakovega VIP petka je bil glasbenik Robert Pešut, ki ga vsi poznamo kot Magnifica. Darja Gajšek in Gašper Rifelj sta si vzela kar dosti časa, da sta ga pošteno zaslišala, Magnifico pa se ni nič kaj dosti upiral. Priznal je celo, da ima narodno zabavno glasbo zelo rad, da jo spoštuje. Da je s ponosom nastopil v Cankarjevem domu z ansamblom Saša Avsenika. Darja je »izbrskala«, da je njegova teta, oziroma sestrična njegove mame, Fanika Požek napisala več kot 100 besedil za narodno zabavne pesmi, torej ima tudi to glasbo Magnifico v krvi.
Otroštvo je preživel v Šiški, najprej spodnji, potem zgornji. Zelo rad pa je preživljal počitnice, v Beli Krajini, od koder je njegova mama in v Srbiji, od koder je njegov oče. Po mesecu dni počitnic je vedno jokal, ko je moral domov, tako lepo mu je bilo. Pravi, da so si Belokranjci in Srbi podobni, po temperamentu, pa šalah, zato se mu ne zdi čudno, da sta se njegova starša našla. »Narodno zabavna glasba je Sloveniji dana«, je ugotavljal Magnifico, »uho jo spremlja ves čas, je sestavni del našega okolja, naše slovenske kulture.«
Kasneje, ko se je začel ukvarjati z glasbo, se s to zvrstjo glasbe tudi srečal in jo spoznaval, ko je igral v ansamblu, je spoznal, da to ni lahka glasba, da le malokdo zna "peglati" kitaro, da je pri teh vižah zelo važna desna roka. »Preigral sem veliko veselic, zdajle bi znal preigrati pol repertoarja«, je razmišljal Magnifico, »ostalo pa bi se »prešlepal« če bi šel igrat. Na ta način, ko sem jo igral, sem to glasbo vzljubil. Tako kot v Srbiji, sem njihovo glasbo vzljubil, ko sem jo bolje spoznal.«
Tudi v Cankarjevem domu, s Sašem Avsenikom, se je počutil svečano: »Avsenik igra muziko svojega deda in svojo muziko. Slovenci so vezani na Avsenike kot na svoje starše. Sploh si ne predstavljam, kako bi zvenela naša, slovenska glasba brez Avsenikov.« V oddajo se je oglasil tudi Sašo Avsenik in povedal: »Magnifico je vesel, pozitiven človek. Vesel sem, da sodelujemo, da gradimo most med našo in njegovo publiko.« Tudi Magnifico ga je pohvalil: »Vzel si je čas in prišel na 50 letnico moje žene, ne morem povedat, kakšno presenečenje je bilo to! Začel je s skladbo Veter nosi pesem mojo, in da spustiš solzo na instrumentalni valček ... ta komad mora imeti v sebi nekaj strašnega. To je samo ena pesem iz cele plejade, a ta me najbolj prizadene.«
Tudi o Veseljaku je povedal nekaj presenetljivega, novega, česar zares nismo vedeli: »Veseljak mi je ljub radio, tudi doma vedo, da kadar sem slabe volje, prižgem Veseljaka, da me nekam odnese in sem potem hitro spet v redu.« Kako se znajde kot dedek in stric, je zanimalo Darjo in Gašperja: »Dedek sem 5 mesecev, stric sem en mesec, čakam na več interakcije od teh novih punc, ki sta prišli v našo družino. No, vnukinja mi že kaže jezik, jaz pa se potem strašno jezim, kako si drzne«, se je nasmejal Magnifico.
Skoraj profesionalni nogometaš
Kot 14, 15 letnik je Magnifico strastno in ambiciozno igral nogomet, razmišljal celo o nogometni karieri, se vpisal v šentviško športno gimnazijo, a potem: »Potem sem »zaplužil« in spoznal še druge radosti življenja in me je to odpeljalo.«
Koncert v Tivoliju
Na travniku v Tivoliju, ki ga opazuje že leta in leta, saj je tik ob njegovem studiu, si je zaželel imeti koncert in konec avgusta bo svojo željo uresničil. Na odru bo z ljudmi, s katerimi se glasbeno in zasebno druži že 30 let.