Družina se bo povečala, česar se vsi veselimo,« nam je ponosno povedal Tomaž Rot. »Manca je noseča in pričakuje tretjega otroka. Glede želja o družini sva si bila enotna že od samega začetka najine zveze,« je dodal, potem pa se je ob vprašanju, ali sta načrtovala tri otroke, nasmehnil: »Dajmo reči takole: en bi dva, drugi bi tri, pa bo, kar bo. In bo!« Seveda sta se potem za tretjega člana odločila skupaj, saj tudi sicer v partnerskem odnosu delujeta tako, da se glede vseh pomembnih odločitev usedeta skupaj in se pogovorita. Manca je lepa nosečnica in se počuti dobro, čeprav nam je priznala, da ji je tretja nosečnost prinesla kar nekaj izzivov, ki jih do zdaj ni bila vajena. »Ob dveh majhnih otrocih je kar naporno, ampak ker se počutim dobro, je vse lažje,« nam je pojasnila in razkrila, da sta s Tomažem novico o dojenčku najprej zaupala otrokoma, šestletni Rebeki in triinpolletnemu Ožbeju. »Tako se nama je zdelo najbolj prav. Rebeka je že tako velika, da razume, kaj se dogaja. Ožbeju pa mogoče še ni čisto jasno, ampak je tudi lepo sprejel.« No, da se pohvalimo še mi. Zakonca Rot sta takoj za družino novico o tretjem otroku zaupala uredništvu Lady, kjer imamo take zgodbe še posebno radi.
Bloke so zakon
Tako Tomaž kot Manca, ki sta se spoznala prav na veselici v Tomaževi vasi Studenec, kjer sta že ob prvem srečanju preplesala skupaj vso noč, sta prepričana, da tudi njunega tretjega otroka v tem kraju čaka lepo otroštvo, kakršno ponujata Rebeki in Ožbeju. »Otroci so v tem okolju res srečni,« pravi Tomaž. »Odraščajo obdani z naravo in živalmi. Mirne vesti ju lahko pustiva zunaj, ker veva, da se jima ne bo nič zgodilo. Glede na to, da tu živimo, lahko rečem, da je to najlepši konec Slovenije. Oba z Manco sva odraščala na podeželju in nimava nobene želje, da bi se preselila drugam. Poleg tega priznam, da si življenja v mestu sploh ne predstavljam. V Ljubljani sem živel le, ko sem bil dijak športne gimnazije v Šiški in pozneje kot študent pedagoške akademije, ampak tisto je bilo drugače. Ko imaš družino, začneš ceniti stvari, ki ti jih ponuja mirno kmečko okolje.« Odkar je pred dobrimi tremi leti postal član velike Veseljakove družine, sicer vsakodnevno izgubi dve uri v avtu, ampak tisti čas porabi za to, da razmišlja o stvareh, za katere sicer ni časa.
Njegova pot v medijske vode pa se je zgodila čisto po naključju. »Po izobrazbi sem profesor razrednega pouka in sem tudi opravljal ta poklic oziroma poklic vzgojitelja štiri leta v domači šoli, ki sem jo obiskoval tudi sam. Delo mi je bilo všeč, prav tako tudi kolektiv, saj so sodelavke, ker sem bil eden redkih moških na šoli, pazile name. Ampak potem sem na nekem nastopu Ansambla Tomaža Rota srečal Ajdo Mlakar z Veseljaka, ki mi je v tistem kratkem času našega druženja kar nekajkrat omenila, da bi moral delati na radiu. Takrat sem samo skomignil z rameni, a ko me je nekaj dni pozneje poklicala odgovorna urednica Janja Ulaga in mi predlagala, da se preizkusim pred mikrofonom, nisem mogel reči ne. Po dveh ali treh obiskih v studiu je sledila avdicija še na radioviziji, kjer je v meni videl potencial zdajšnji odgovorni urednik TV Veseljak Golica Sašo Đukić. Vedel sem, da je to tisto, kar želim početi,« nam je opisal svojo pot v medije, kjer zdaj dela v tandemu z Evo Šolinc kot voditelj in producent. »Delo je zanimivo, zelo raznovrstno in vsak dan se zgodi kaj novega, nepričakovanega,« zadovoljno pripomni.
Več o Tomaževi družini in njegovem pestrem življenju pa v najnovejši številki revije Lady.