Robert Goter je v torek 1. aprila praznoval 49. rojstni dan, hkrati pa letos obeležuje 40 let glasbenih let. Ob teh pomembnih obletnicah se je namenil poskusiti osvojiti svetovni rekord v neprekinjenem igranju na diatonično harmoniko, ki ga je v Sloveniji nazadnje osvojil njegov učenec Anže Krevh. Anže je neprekinjeno igral 53 ur, 53 minut in 53 sekund, kmalu za tem pa mu je svetovni rekord prevzela Francozinja Christelle De Franceschi, ki je nazadnje igrala v kosu 80 ur, 53 minut in 28 sekund. Ta rekord se je Goter namenil preseči, da ga spet vrne v slovenske roke in da tudi sebi dokaže, da je še vedno v odlični kondiciji.
Podvig podiranja rekorda se je začel v torek, 1. aprila ob 9:00 v Vili Bianca v Velenju.
Plan je vzdržati vsaj do petka, do 18:00, takrat bo namreč natanko 81 ur od začetka podviga, ki ga je začel s skladbo Na Golici. Njegovi prijatelji, sorodniki, znanci, pa tudi popolni tujci ga budno spremljajo in navijajo zanj. Nekateri celo pridejo zjutraj pred službo in ga bodrijo kakšno uro, gredo na delo in se vrnejo nazaj.
Najbolj pogosto vprašanje je: "Kako je s pavzami?"
Če želi osvojiti Guinnessov rekord se mora Robert držati zastavljenih pravil in eno najpomembnejših so zagotovo pavze. Vsaka neprekinjena ura igranja mu prinese 5 minut pavze, ki mu je ni potrebno takoj izkoristiti. Te pavze lahko prihrani za nekaj ur in jih potem izkoristi skupaj v enem kosu. Torej, če 4 ure igra brez pavze, mu po tem času pripada 20 minut pavze v kosu. Takrat lahko gre na toaleto, maserji že čakajo, da ga zmasirajo, lahko vmes kaj poje ali pa zadrema, ampak v prvih 24 urah pavze ni izkoristil za spanec.
Med 15 minutno pavzo se je zelo razveselil mamine kurje juhe.
Napori so veliki, ampak strokovna podpora in mame vedo, kaj organizem potrebuje. Zato sta ga po prvi daljši pavzi prvega 24 urnega cikla pričakala mamina juha in skrbne roke osebnega maserja.
Vzpodbuda obiskovalcev mu daje energijo, ki jo nujno potrebuje.
Obiskovalci, ki ga obiskujejo v Vili Bianca podnevi in ponoči, mu vlivajo moč. Nekateri zraven glasno zapojejo, zavriskajo ali celo zaplešejo. Takrat lahko vidimo, da se Robertu zaiskrijo oči in mimogrede si vzame še čas, da se malo pošali ali koga še posebej glasno pozdravi. Glasbeniki bi se mu najraje pridružili pri igranju, a pravila tega žal ne dopuščajo. Če bi se našel kakšen glasbeni prijatelj, ki bi z njim malo zaigral, na katerikoli inštrument, bi Roberta diskvalificirali.
Robert večino časa igra na otroško harmoniko. Toliko ur v kosu igrati na harmoniko, je velik fizični izziv. Zato se je odločil, da bo večino časa igral na otroško harmoniko, ki je nekoliko manjša, a več kot kilogram lažja od harmonike standardne velikosti.
Komisija šteje 14 članov, predseduje pa ji Robertov prijatelj, Miro Pačnik.
Ves čas sta ob Robertu po dva člana komisije. Njuna naloga je, da stalno preverjata čas in seštevata pavze. Med dvema skladbama Robertu pripada 30 sekund predaha, zato da lahko zamenja harmoniko ali se malo pretegne, vsekakor pa teh 30 sekund ne sme prekoračiti, za to ves čas skrbita člana komisije. Eno od pravil narekuje tudi to, da mora biti vsaka skladba dolga najmanj 2 minuti in da se v štiriurnem ciklu ne sme ponoviti nobena skladba. Zato imajo repertoar skrbno določen in se ga strogo držijo. Zato, da ne bi po nesreči kaj zamešali, Robert do petka zvečer ne izpolnjuje glasbenih želja.
