Na TV Veseljak Golica se bomo poklonili 130 letnici filma in to s kakovostnimi filmskimi klasikami, ki jih bomo predvajali vsak ponedeljek zvečer, ob 20.00, vse od septembra pa do konca letošnjega leta. Film si to vsekakor zasluži, naši gledalci pa tudi.
Zgodovina filma, kot oblika vizualne umetnosti, ustvarjene s filmskimi tehnologijami, se je začela v poznem 19. stoletju. Pojav filma kot umetniškega medija ni jasno opredeljen. Vse se je začelo s kinematografskimi prikazi desetih kratkih filmov bratov Lumière 28. decembra 1895 v Parizu. Najzgodnejši filmi so bili črno-beli, dolgi manj kot minuto, brez posnetega zvoka in so bili sestavljeni iz enega posnetka s stacionarno kamero. V prvem desetletju je film prešel iz novosti v uveljavljeno množično zabavno industrijo, s filmskimi produkcijskimi podjetji in studiji, ustanovljenimi po vsem svetu. Razvila so se pravila splošnega filmskega jezika z montažo filma, premiki kamere in drugimi kinematografskimi tehnikami, ki so prispevale posebne vloge v pripovedi filmov.
Popularni novi mediji, vključno s televizijo, množično od 50-ih let dalje, domačim videom v 80-ih in internetom v 90-ih, so vplivali na distribucijo filmov. Filmska produkcija se je običajno odzvala z vsebino, ki je ustrezala novim medijem, in tehničnimi inovacijami (vključno s širokozaslonskim od leta 1950 dalje, 3D in 4D filmom) in bolj spektakularnimi filmi, da so projekcije ostale privlačne. Sistemi, ki so bili cenejši in jih je bilo lažje uporabljati (vključno z 8-milimetrskimi filmi, video kamerami in kamerami pametnih telefonov), so vse večjemu številu ljudi omogočili ustvarjanje filmov različnih kakovosti za vse namene, vključno z domačimi filmi in video umetnostjo. Tehnična kakovost je bila običajno nižja od profesionalnih filmov, izboljšana pa je bila z digitalnim videom in cenovno dostopnimi visokokakovostnimi digitalnimi fotoaparati. Sčasoma so se digitalne produkcijske metode v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izboljševale, kar je povzročilo vse bolj realistične vizualne učinke in priljubljene dolgometražne računalniške animacije.
V zgodovini filma so se pojavili različni filmski žanri, ki so uživali različne stopnje uspeha.
RAZVOJ FILMA V SLOVENIJI
Film je kmalu prišel tudi v Slovenijo. Za prvega slovenskega filmarja velja Karol Grossmann, ljutomerski odvetnik in amaterski fotograf, ki se je v prostem času ukvarjal s filmom, fotografijo in gledališčem. Grossmann je posnel 3 filme, ki veljajo za prve slovenske filme: Sejem v Ljutomeru (1905), Odhod z maše v Ljutomeru (1905) in Na domačem vrtu (1905).
V 20-ih letih so imela vsa slovenska mesta svoja kina. Tudi veliko filmov je nastajalo, med bolj znanimi snemalci sta bila Metod Badjura in Veličan Bešter. Snemali so večinoma slavnostne, protokolarne in politične dogodke. Velik vpliv v tem času je imel nemški gorniški oziroma domovinski film. Ker je šlo za podobne elemente tudi v slovenski kulturi, je skupina alpinistov začela snemati svoj film. Šlo je za film V kraljestvu zlatoroga, premiero je doživel leta 1931 v hotelu Union v Ljubljani.
Film Na svoji zemlji (1948) je prvi slovenski igrani celovečerni film in tudi prvi slovenski zvočni film. Časopis Slovenski poročevalec je premiero filma označil kot »dogodek, ki pomeni za nas prav toliko kot Trubarjev nastop za našo književnosti ali Linhartov za slovensko gledališče«. Film je imel ogromen uspeh. Leta 1949 se uvrstil v tekmovalni program filmskega festivala v Cannesu, pri nas pa ga je do konca leta 1949 videlo 446 tisoč gledalcev, kar iz njega še vedno dela najbolj gledan slovenski film vseh časov.
Naslednja prelomnica je leto 1992, ko takratni študent režije Vincie Vogue Anžlovarja posname svoj celovečerni prvenec Babica gre na jug, ki velja za prvi slovenski film v samostojni Sloveniji.
Za prvi slovenski celovečerni igrani amaterski nizkoproračunski film velja film Spomini mame Manke iz leta 1996.
Kar pa se gledanosti filmov po letu 1991 tiče, pa je gotovo najbolj uspešen film Pr' Hostar, ki je imel skoraj 213 tisoč gledalcev. Sledijo mu filmi Gremo mi po svoje (209 tisoč), Petelinji zajtrk (183 tisoč), Kajmak in marmelada (155 tisoč), Gremo mi po svoje 2 (128 tisoč) in Outsider (91 tisoč).
Od septembra do konca leta bomo na TV Veseljak Golica predvajali stare svetovne filmske klasike in se tako obeležili 130 let filma.
ANGEL IN RAZBOJNIK (Angel and the Badman, 1947)
Nepridiprav Quirt Evans mora v oskrbo. Zdravi ga kvekerka Penelope in ni potrebno veliko, da med njima preskoči iskrica. Sčasoma se znajde v situaciji, ko mora izbirati med svojim razbojniškim življenjem in življenjem, v katerem živi Penelope. Odličen western z legendarnim Johnom Waynom.
KRI NA SONCU (Blood on the Sun, 1945)
Nick Condon je časopisni novinar, ki dela v Tokiu in se v zori druge svetovne vojne noče podrediti Japonski glede ekspanzionistične politike protidemokratične imperialistične vlade. Ko oblastem postane jasno, da Condon ne bo sodeloval in da ima nekaj dragocenih informacij in stikov, se odločijo, da ga bodo zgrabili za zaslišanja in se ga nato znebili. Vohunska drama Kri na soncu z odličnim Jamesom Cagneyem.
MORSKI VRAG (Chelovek-amfibiya, 1961)
Prebivalce obmorskega mesta prestrašijo poročila o neznanem bitju v oceanu. Nihče ne ve, za kaj gre, a v resnici gre za sina doktorja Salvatorja. Zdravnik je sina operiral in zdaj lahko mladi Ichtyandr živi pod vodo. To mu daje določene prednosti, a povzroča veliko težav. Pustolovski film Morski vrag.
KARNEVAL DUŠ (Carnival of Souls, 1962)
Mary uživa med vožnjo z avtomobilom s še dvema prijateljicama. Zaradi neprevidnosti na mostu pride do nesreče in zdi se, da so se vse utopile, dokler Mary kasneje ne izplava iz reke. Ko si opomore, sprejme službo v novem mestu kot cerkvena organistka, a jo preganja skrivnostna fantomska figura, ki očitno prebiva v starem dotrajanem paviljonu. Mary se mora soočiti z osebnimi demoni svoje duhovne brezbrižnosti. Srhljivka Karneval duš.
Cyrano De Bergerac, 1950
Veliko je ekranizacij Rostandovega gledališkega dela Cyrano de Bergerac, a film iz leta 1950 velja za eno boljših. Smo v Franciji v letu 1640. Cyrano, karizmatični mečevalec in pesnik s predolgim nosom, brezupno ljubi lepo Roksano, ta pa Cyranu prizna svojo ljubezen do čednega, a molčečega Christiana. Viteški Cyrano s Christianom pripravi nedolžno prevaro s tragičnimi posledicami. Romantični pustolovski film Cyrano de Bergerac.
OPERACIJA SMEH (Operation Y and Other Shurik's Adventures, 1965)
Film pripoveduje tri zgodbe, vsako o Šuriku, piflarskem študentu. V zgodbi Partner se Šurik na avtobusu stepe z nasilnežem po imenu Fedja. Fedja je kaznovan z delom v korist skupnosti na gradbišču, kjer Šurik prav tako dela s krajšim delovnim časom. Seveda se Fedja hoče maščevati ... Druga zgodba Čuden vtis nas ponese v čas za Šurikov zadnji izpit. Operacija Y pa je tretja zgodba o direktorju skladišča, ki poskuša prikriti poneverbo v svojem skladišču, zato najame tri kriminalce, da simulirajo rop. Omnibus komičnih zapletov v filmu Operacija smeh.
OBVOZ (Detour, 1945)
Pianist newyorškega nočnega kluba Al Roberts se odpelje na štop v Hollywood, da bi se pridružil svoji punci Sue. Na deževno noč med vožnjo skrivnostno umre prebrisani hazarder, s katerim se Roberts vozi do Hollywooda. V strahu pred policijo se odloči, da mu ukrade identiteto. Zaradi izsiljevalske dame pa Robertsa vsaka njegova poteza pahne v še večje težave. Kriminalistična drama Obvoz.
ŠKRLATNA ULICA (Scarlet Street, 1945)
Chris Cross, ki je 25 let blagajnik, ima zlato uro in malo drugega. Na deževno noč reši prikupno Kitty pred njenim nasilnim fantom Johnnyjem. Zaljubljeni amaterski slikar Chris pusti Kitty misliti, da je bogat umetnik. Na Johnnyjevo prigovarjanje ji dovoli, da se nastani v stanovanju (z denarjem njegove sramežljive žene). Tam Chris slika mojstrovine, Johnny pa jih prodaja pod Kittyjinim imenom, kar ima katastrofalne in ironične posledice. Kriminalka Škrlatna ulica legendarnega nemškega režiserja Fritza Langa.
HIŠA NA ZAKLETEM GRIČU (House on Haunted Hill, 1959)
Ekscentrični milijonar Fredrick Loren in njegova četrta žena Annabelle povabita pet ljudi v hišo na zakletem griču na zabavo v slogu "hiše strahov". Kdor bo v hiši ostal eno noč, in preživel, bo zaslužil deset tisoč dolarjev. Ko noč mine, so vsi gostje ujeti v hiši z duhovi, morilci in drugimi grozotami. Legendarna srhljivka, v kateri blesti še bolj legendarni kralj srhljivk Vincent Price.
BELO SONCE PUŠČAVE (Beloe solntse pustyni, 1970)
Sukhov, vojak Rdeče armade, se že vrsto let bori v ruski državljanski vojni v ruski Aziji. Ravno ko se bo vrnil domov k svoji ženi, je Sukhov izbran za varuha in zaščito harema gverilskega voditelja Abdulla. Rdeča armada išče Abdullo in zapusti svoj harem, ker so ga ženske ovirale. Sukhova naloga se izkaže za težjo, kot si je predstavljal. Pustolovska vojna drama, ki vas ne pusti ravnodušne.
NENADOMA (Suddenly, 1954)
Mir majhnega mesta kazijo le šerifova neuspešna dvorjenja vdovi Ellen Benson, pacifistki, ki ne prenese orožja in tistih, ki ga uporabljajo. Toda nasilje se nad Ellenino družino zgrne, ko se skozi mesto odpravi ameriški predsednik ... In takrta rahlo psihopatični najeti morilec John Baron ugotovi, da je Bensonova hiša idealna za zasedo. Psihološka srhljivka Nenadoma s Frankom Sinatro.
MALA PRODAJALNA GROZE (The Little Shop of Horrors, 1960)
Nerodni cvetličar Seymour Krelborn je doma cepil dve različni vrsti rastlin in ustvaril hibridno csvetlico, ki jo poimenuje Audrey. Audrey postane ponos in veselje cvetličarne ter pritegne zanimanje vse več strank. Nenadoma rastlina zboli in Seymour po naključju izve, da ima rada kri. Razburjen, ker ne ve, kako bi jo nahranil, se sprehodi po železniški progi in vrže kamen, ki po nesreči zadene glavo moškega, ki pade na tirnice in ga povozi vlak. Seymour odnese dele telesa nazaj v cvetličarno in odkrije, da ima rastlina rada človeško meso. Humoristična grozljivka Mala prodajalna groze legendarnega producenta B filmov Rogerja Cormana.
IVAN VASILIEVICH MENJA SVOJ POKLIC (Ivan Vasilevich menyaet professiyu, 1973)
Upravnik stavbe, ki živi v 20. stoletju, je videti kot car vse Rusije - Ivan IV. Grozni, ki je živel med leti 1530 in 1584. Tega ni vedel, dokler njegov sosed ni ustvaril časovnega stroja. Sovjetski znanstveno fantastični pustolovski film z elementi komedije.
MOŽ Z ZLATO ROKO (The Man with the Golden Arm, 1955)
Frankie Machine je spreten delilec kart in nekoč odvisnik od heroina. Ko se vrne domov iz zapora, se trudi najti nov vir za preživetje in se izogniti ponovnemu zdrsu v odvisnost. Frank Sinatra in Kim Novak v izjemni psihološki drami Otta Premigerja.
TUJEC (The Stranger, 1946)
Wilson iz Komisije za vojne zločine išče Franza Kindlerja, načrtovalca holokavsta, ki si je izbrisal identiteto. Wilson izpusti Kindlerjevega nekdanjega tovariša Meinikeja in mu sledi v Harper v Connecticutu, kjer ga ubijejo, preden lahko Kindlerjevo identiteto prepozna. Wilsonova edina sled je zdaj Kindlerjeva fascinacija s starinskimi urami, toda čeprav se zdi Kindler prepričan v svojo novo identiteto, čuti, da se preteklost zapira. Orson Welles v glavni vlogi in v vlogi režiserja. Filmska pšoslastica, ki je ne gre zamnuditi.
DIAMANTNA ROKA (The Diamond Arm, 1969)
Semjon se odpravi na križarjenje. V Istanbulu se spotakne in si zlomi roko. Ni pa vedel, da je to signal za tolpo tihotapcev, na isti ladji je bil tudi pravi tihotapec Gena. Zato mu roko previjejo z zlatom in diamanti. Ko se vrne domov, gangsterji poskušajo dobiti nazaj svoje stvari, policija pa jih poskuša ujeti s pomočjo Gorbunkova in njegove roke. Komedija Diamantna roka.
TULSA (Tulsa, 1949)
Tulsa v Oklahomi na začetku naftnega razcveta, ko je oče Cherokee Lansing ubit v boju z naftno družbo Tanner. Cherokee načrtuje maščevanje tako, da s pomočjo naftnega strokovnjaka Brada Bradyja in prijatelja iz otroštva Jima Redbirda pripelje lastne vrtine. Ko nafta in denar začneta pritekati, si Brad in Jim želita zaščititi zemljo, toda Cherokee ima drugačne načrte. Kar se je začelo kot maščevanje za očetovo smrt, se je spremenilo v obsedenost z bogastvom in močjo. Dobri stari western Tulsa.
DUH ZLA (The Spirit of Evil (Viy), 1967)
Med dopustom se iz semenišča novinec Khoma izgubi in se izgubi v hlevu stare ženske. Izbruhne pretep. Kasneje ga pokličejo, naj tri noči stoji in moli nad mlado mrtvo žensko v lokalni cerkvi. Tukaj, medtem ko v dolgih, temnih nočeh zaklenjenih vrat mrtvi ponovno oživijo, duše pekla mladega meniha spravljajo v skoraj grozljivo norost, preizkušnja vere pa bo tako močna kot čarovnice, pošasti in mogočni demon Viy, ki ga preganjajo na vsakem koraku in se borijo za njegovo dušo.