Pred kratkim je svoja vrata znova odprl nekdanji Kolosej, ki pa danes nosi novo ime - Odiseja. Glavni ''krivec'' za prenovo je Ivo Boscarol, ki je nekdanji kino kompleks spremenil v sodoben večnamenski prostor. Odiseja ne bo gostila le filmskih projekcij, ampak je zasnovana kot prizorišče za gledališče, poslovne dogodke, sodobne prostore za druženje in velike glasbene koncerte. Prvi veliki spektakel bo 10. septembra ob 20. uri, ko bo oder kot prvi otvoril Jan Plestenjak.
Boscarol je v Židanem popoldnevu zaupal, da se je za otvoritev obrnil prav na Plestenjaka, saj je ta nastopal že na skoraj vseh prizoriščih v Sloveniji. ''Jan je pravi, da oceni, ali je bila vizija novega prizorišča prava,'' je dejal Ivo.
Jan si to šteje v veliko čast: ''Kadar je Ivo Boscarol glavni šef, živci ne morejo iti, ker vse štima. Meni bo to izziv. Govorimo o dvorani za 2.000 ljudi, kar ni majhno prizorišče. Veselim se, da bomo ustvarili občutek povezanosti vseh obiskovalcev.''

Oder na sredini in največji LED zaslon v državi
Ivo Boscarol je poudaril, da Odiseja ponuja povsem drugačno doživetje: ''Ni pošteno, da imajo takšne zvezde, kot je Jan, viden samo en del občinstva. Oder smo zato postavili na sredino, nekoliko višje, da imajo vsi obiskovalci enako dober pogled. V ozadju je največji LED zaslon v državi, dve veliki terasi pa omogočata prostor za tisoč ljudi vsaka.'' Ob tem je dodal, da kljub vrhunski tehnologiji prostor ohranja domačnost in intimen stik med nastopajočimi in občinstvom: ''Prizorišče smo opremili s fotelji in kavči, barvno zadržano, da se v njem lahko odvijajo tudi resni dogodki.''
Prijateljska vez med Boscarolom in Plestenjakom
Med Janom in Ivom je tudi posebna prijateljska vez - Plestenjakov oče je bil pilot, brat jadralni padalec, zato je, kot pravi Jan: ''Hotel ali ne hotel, na nek način sem povezan z zrakom''.
Boscarol pa je razkril, da ga z glasbo druži marsikaj več, kot se morda zdi: ''Deset let sem živel od glasbe kot fotograf. S Tomažem Domiceljem sva hodila na koncerte, jaz sem fotografiral. Za seboj imam tisoč koncertov.''

Prizorišče, ki stavi na domače
Boscarol je ob tem poudaril, da je Odiseja zasnovana kot prostor, ki daje prednost slovenskemu: ''Trudimo se, da je vse slovensko. Premalo smo ponosni na svojo glasbo, čeprav imamo bogato tradicijo od Avsenika in Slaka naprej. Slovenci nismo majhni, smo butični. Moramo biti ponosni na vse, kar imamo.''
Plestenjak pa je dodal: ''Spoštovanje je največja beseda, ob njem pa mora vedno stati ponos. Slovenci včasih zamenjujemo ponižnost s ponosom, a glasba nam lahko pomaga, da to spremenimo.''