Njegova kulinarična pot se je začela v domači kuhinji, ob babičinih trikih, študentskih spodrsljajih in (pre)polnih loncih.
Oddaja Slovenske kuharice bo na sporedu vsak ponedeljek ob 20. uri, ponovitev pa vsako sredo ob 18. uri. Prva oddaja prihaja na male ekrane že 6. oktobra.
V vsaki oddaji bomo spoznali eno slovensko kuharico, ki bo pripravila tradicionalno jed, kot so jih kuhale naše mame in stare mame. Vse bo pripravljeno iz domačih slovenskih sestavin, Lovro pa bo ob strani ravno prav navihan in radoveden, da bo zastavljal prava vprašanja in skupaj z gledalci odkrival bogastva slovenske kuhinje.
Prijavite se
Kuharice prihajajo iz vseh kotičkov Slovenije, kjer so doma najboljše mojstrice, ki jih moramo spoznati vsi.
Če tudi vi poznate kakšno kuharico, ki pripravlja posebno jed iz vašega kraja, ali pa ste to vi, se lahko prijavite na kuharice@veseljak.si.
Pred prvo oddajo pa smo Lovra povprašali, kje so njegove največje zmage in kje polomije med lonci in kuhalnicami.
Katera je bila tvoja največja kuharska zmaga pred to oddajo – in katera
največja polomija?
Največja kuharska zmaga je bila, ko sem osvojil lupljenje čebule in
česna. Ne zgolj jok, tudi lepljivi prsti so me motili. Pa mi je stara
mama pokazala trik za sekljanje in lupljenje. Od takrat naprej veliko
raje kuham in lupim. Največja polomija pa je zagotovo pica, ki sem jo v
študentskih letih namesto na pekač položil direktno na rešetko pečice.
Pa se je stopila. Po celotni pečici. Sem se pa takrat vsaj naučil
čiščenja.
Ko se kamere ugasnejo: pomiješ posodo ali jo raje pobrišeš?
Včasih bi jo raje pobrisal - ven s kuhinje, da nebi bilo treba čistiti.
Danes je drugače. Če bi jo pobrisal, bi jih dobil okoli ušes. Tako da
sem se naučil pomivanja in brisanja. Sem se pa naučil tudi, da če posodo
dovolj dolgo pustiš v pomivalnem stroju, se slej ko prej posuši sama.
Tehnologija je res super za bolj lene ljudi.
Imaš kakšno skrivno kuharsko navado, ki bi jo kuharske mojstrice
verjetno pospremile z »joj, Lovro«?
Med kuhanjem porabim preveč papirnatih brisač. Poleg tega pa vedno
skuham preveč hrane. To imam po babici Milici, ki je ponavadi skuhala
kosilo ne samo za domače, temveč za nahraniti cele Radeče in Sevnico
ter vse vasi vmes. To se me še danes drži. `Boljš preveč kot premal.`
Kdo po koncu snemanja poje vse tisto, kar ostane?
Naša snemalna ekipa mora med celotnim snemanjem brisati sline in
poslušati kruljenje v želodčkih medtem, ko mi kuhamo. Zato si po
snemanju seveda zaslužijo pojesti vse kar smo skuhali. Ker stran pa ne
bomo metal!
Vsaka kuharica v oddaji prinese s seboj del svojega kraja. Kateri del
Slovenije te sicer najbolj preseneča, navdušuje s svojo kulinariko
tradicijo, ljudmi?
Presenetijo me tisti edinstveni recepti, ki so značilni za
specifične kraje. Najbolj me je presenetila uporaba tepk s kraja Zasip
pri Bledu. Od glavnih jedi, sladic in prilog – vse lahko pripravimo iz njih.
Pred kuhanjem nisem poznal niti tepk, niti Zasipa, vendar sva s
kuharico Bojano odkrila vso zgodovino teh hrušk in receptov, ki izhajajo
prav z njenega kraja in predvsem iz njene kuhinje.
Če bi moral eno slovensko jed vzeti s seboj na samotni otok – katero bi
izbral?
Verjetno bi vzel kranjske klobase in matevža. Ne samo zato, ker jih
Obožujem, temveč tudi zato, ker bi lahko veliko kranjsko klobaso uporabil
kot rešilni obroč, matevž bi mi delal pa družbo.
Kaj ti je bilo kot otroku na krožniku najhujše »mučenje« – in kaj
največji užitek?
Najbolj sem se mučil z ajdovimi žganci, ki mi še danes ne dišijo preveč.
Pa čeprav imam mojo Ajdo Mlakar izjemno rad. Največji nasmešek pa se je
razkril, ko je moja prababica Fani na mizo prinesla svoje sirove
štruklje z mlekom in sladkorjem. To bi lahko jedel vsak dan.
Sladko ali slano, kaj te prej premami?
Sladkega se človek prehitro naje, zato bi raje izbral slano. Sem le
velik oboževalec morske hrane in piva. In slana hrana ter pivo - sta
boljša prijatelja kot Poštar Lojz in Zinka.
Katere tri sestavine bi po tvojem mnenju najbolje opisale tvojo
osebnost?
Čebula, ker imam veliko plasti in ker ob dobri hrani zajokam. Korenček,
ker je ozek in dolgi - kar so besede s katerimi me ljudje večkrat
opišejo. Jajca - ker mi včasih, po pričevanju bivših deklet - manjkajo.
Če bi moral eno jed pripraviti sodobnemu Slovencu in eno svoji prababici
– kaj bi izbral?
Sodobnemu Slovencu bi pripravil ričet, ker mislim, da ima sodobna
mladina veliko zadržkov že samo zaradi imena. A ker vem, kako je
pripraviti odličen ričet, primeren tudi za "moderne" okuse, mislim da bi
jih pozitivno prepričal. Prababici pa bi skuhal nekaj, kar še ni
pripraviti tako dobro, kot jih je pripravila ona.