Klemen Selaković bo v podkastu Aidea gostil davčnega svetovalca in nekdanjega direktorja DURS Ivana Simiča, ki je v dveh mandatih vodil slovensko finančno upravo in med drugim uvedel informativni izračun dohodnine ter poenostavil več postopkov pobiranja davkov. V pogovoru razčleni, kako ljudje razumejo (in ne razumejo) progresijo, zakaj po njegovem ne deluje ideja progresivnega obveznega zdravstvenega prispevka, kje vidi smisel poenostavitev (od enotnega obračunskega obrazca do navadne pošte pri odpošiljanju odločb) in kako bi odpravil paradokse premoženjskega obdavčenja. Odpira tudi teme socialnih transferjev in motivacije za delo ter pokaže, kako je administrativne labirinte reševal doma in v Srbiji z radikalnimi poenostavitvami.
-
Kaj je progresija – in kje se zatakne. Simič razloži, da del razlike pri 37-evrskem prispevku “poje” dohodninska progresija, zato se znesek pri višjih plačah zniža – posledično je uvajanje progresivnega OZZ po njegovem nesmiselno.
-
Opozorilo pred “verižnim” efektom: če bi prispevke začeli stopnjevati, “naslednja stopnja” bi lahko postali progresivni pokojninski prispevki – recept za kaos in dvojne cene v praksi.
-
Raje enotna stopnja kot zanka progresije. V osnovi zagovarja enotno davčno stopnjo (vsi plačamo enak %), ker tisti z višjimi dohodki že nominalno prispevajo več.
-
Premoženjski davki in NSZ: ali obdavčimo vso premoženje ali nič – nekonsistentnost in stroški odločb, izterjav ter pritožb ubijajo smisel.
-
Informativni izračun dohodnine: kako je nastal, zakaj je prinesel prihranke (od tiskanih obrazcev do ukinitve priporočene pošte) in zakaj “status quo” v javni upravi ni rešitev.
-
Poenostavitve v praksi: od enega obrazca za vse dohodke do enega plačilnega računa – recept, ki ga je prenesel tudi v Srbijo.
-
Ponazoritev davčne pravičnosti: metafora s sladoledom kot najpreprostejša razlaga davkov – najprej otrokom, danes pogosto tudi odraslim.
Untitled document
Odstranitev sivih con: od primera FURS-ove akcije “krila in bluze” do razgradnje shem s fiktivnimi računi. -
Socialni transferji in motivacija: podporo sociali povezuje z jasnim pogojem – transfer ne sme “sedeti” tik ob plači, sicer demotivira delo.
Slovenski pogovori o davkih se pogosto začnejo in končajo pri frazah. Progresija naj bi bogate “spravila na realna tla” in revnim “olajšala breme”, a ko številke prenesemo v neto učinke, se pokaže druga zgodba. Progresija pri dohodnini je že sama po sebi močno orodje: višji dohodek, višja stopnja, večji delež v proračunu. Težava se pojavi, ko isto logiko prenesemo v prispevke in s tem ustvarimo paralelno progresijo za isto stvar. Rezultat je zamegljena slika, kjer nihče točno ne ve, kaj komu zmanjšuje osnovo, kje nastane olajšava in zakaj zneski, ki zvenijo enako, v neto denarju učinkujejo različno. Zapis predlaga trezen korak nazaj: najprej razumevanje mehanizma, potem presoja pravičnosti. Ko javnost razume aritmetiko, se temperatura razprave zniža, prostor za dogovor pa se odpre. Progresija ni niti bog ne hudič; je orodje, ki deluje, če ga ne podvajamo in če vemo, kje ima meje. V praksi to pomeni manj simbolike in več preglednosti: jasni razredi, vidne olajšave in brez dvojnih progresij, ki ene skupine razjezijo, drugim pa dajo lažen občutek zmage.
Podkast Aidea si lahko ogledate v četrtek ob 20.30 na TV Veseljak Golica, ponovitev pa v nedeljo ob 21.30.