Pri Urški se zdi, da se življenje in glasba prepletata povsem naravno. Belokranjka po srcu in duši, vzgojiteljica, učiteljica glasbe, zborovodkinja in velika ljubiteljica tradicije, je razkrila, da jo vsaka življenjska vloga izpolnjuje na svoj način. Glasba je zanjo hkrati poklic in hobi, način izražanja in povezovanja z ljudmi.
Od belokranjske pogače do modre rute
V studio je prinesla tri predmete, ki povedo veliko o njej. Najprej belokranjsko pogačo (no, prinesla je dve pogači, a je ena do začetka oddaje že 'poniknila') ter kuhalnico.
Urška zelo rada kuha, predvsem zato, ker se družina pri njih najraje zbere prav ob hrani.
Drugi predmet je bil potni list, saj ji potovanja veliko pomenijo, navdušujejo jo mesta, arhitektura, kulinarika in način življenja drugod. Čeprav so njeni oddihi običajno kratki, jih zna dobro izkoristiti in se jim povsem posvetiti.
Seveda pa ni šlo brez zanjo značilne modre rute, ki je njen zaščitni znak in del narodne noše. Spomin na izdelavo njene prve noše je sicer povezan s solzami, in to ne solzami sreče.
Ko si je pri sedemnajstih prvič oblekla nošo, jo je prešinilo, da bo morala kot mlado dekle ves čas nastopati v njej in se ob tem zjokala. Danes je seveda povsem drugače.
Noša ji je v ponos in jo izredno rada obleče, tudi zato, ker ji jo je takrat kupil oče, v njej pa nastopa v vseh videospotih ansambla.
Korenine v tradiciji
Urškino otroštvo je bilo prežeto s tradicijo. Dragatuš in tamkajšnja fara skrbita za ohranjanje folklore, petja, plesa, imajo celo svetovno znane tamburaše.
Tudi sama je bila del folklorne skupine, igrala tamburico in zelo zgodaj stopila na glasbeno pot. Ko pa je začela peti v ansamblu, so bili vikendi hitro zasedeni in folkloro je morala pustiti.
Urška ima dve starejši sestri in mlajšega brata, družina pa je zelo povezana. Oče Janez je steber družine in prav on je nanjo prenesel ljubezen do glasbe.
Čeprav je v družini več glasbenikov, je Urška tista, ki je najbolj vpeta v glasbeni in medijski svet.
Sestra Ana je v oddaji za poslušalce ganljivo povedala, da je Urško od nekdaj glasba spremljala na vsakem koraku, da jo osrečuje in izpolnjuje.
Kot sestra je Urška vedno pripravljena pomagati, skrbi za očeta in se iskreno razveseli vsakega obiska nečakov.
Urški želi, da bi še naprej sledila svojemu srcu ter s svojim glasom povezovala ljudi, saj so nanjo neizmerno ponosni. Ob teh besedah Urška ni mogla skriti ganjenosti in v očeh so se ji nabrale solze.
Od šolskega nastopa do ansambla Petra Finka kot v filmu
Njena pot v Ansambel Petra Finka se je začela precej filmsko. V sedmem razredu je nastopala s petjem v šoli kot predstavnica razreda.
Pesem si je na dan nastopa posnela z radia na kaseto ter si besedilo zapisala na list. Sprva je želela na oder z listom v rokah, a jo je sestra prepričala v nasprotno.
Ko je že stala na odru, je ugotovila, da brez besedila ne bo šlo, zato je odkorakala po list in nato samozavestno odpela ter zmagala.
Sledil je nastop na malo širšem regijskem območju, ki ga je posnela in prenašala lokalna televizija. In prav tam, na televizijskem ekranu jo je opazil Peter Fink, ki si je takrat rekel, da bo Urška njihova naslednja pevka. Žal pa je poznal le njeno ime in da prihaja iz Dragatuša.
Čez čas sta se po spletu naključij srečala na veselici, kamor je Urška prišla s sestro, Peter Fink pa kot mentor ansambla, ki je igral na veselici.
Urškinega (takrat bodočega) svaka je vprašal, če pozna mlado pevko Urško iz Dragatuša in tako se je zgodba začela. Urška sicer sprva ni želela pristati na sodelovanje, po premisleku pa je privolila za eno leto. In to eno leto se je raztegnilo v 21 let, zaključi v smehu.
Skozi glasbo našla prijatelje
Glasba pa ji ni prinesla le odrov in pesmi, temveč tudi veliko pristnih prijateljstev. Med njimi je tudi Klara, pevka ansambla Vihar,s katero sta zelo dobri prijateljici že skoraj dvajset let.
V preteklosti sta veliko skupaj potovali po Sloveniji in tujini, povezujejo ju podobni interesi in zato jima nikoli ne zmanjka tem za pogovor. Klara Urško opisuje kot srčno in toplo osebo z izjemno energijo, človeka besede, ki ima vse lastnosti, ki jih mora imeti prava prijateljica.
Učiteljica z dušo in glasom
Po izobrazbi je vzgojiteljica, zaposlena pa kot učiteljica glasbe na osnovni šoli s prilagojenim programom. Njeni dnevi so pestri in nepredvidljivi, a prav to jo veseli. Rada hodi v službo, kjer se odlično razume tako s sodelavci kot otroki.
Na tem mestu ne moremo mimo vokalne skupine Devojke, ki se je rodila povsem spontano, v zidanici na rojstnodnevni zabavi sodelavke.
Skupina povezuje Belokranjke s podobnim okusom za glasbo, idejami in energijo, pred letom dni pa smo jih v živo slišali tudi na Veseljaku.
Kitaristka Tina je Urško opisala kot samozavestno, nasmejano pobudnico projektov in druženj, brez katere si skupine sploh ne predstavljajo: »Urška, brez tebe smo gotove!«