V 212. epizodi podkasta AIDEA bo Klemen Selaković gostil Marjana Batagelja, podjetnika, dolgoletnega upravljavca Postojnske jame in enega najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega turizma ter podjetništva. Pogovor je izjemno širok, oseben in neposreden. Dotika se podjetniške poti od začetkov v devetdesetih letih, odnosa do tveganja, kapitala in dobička, pa tudi kulture dela, vodenja ljudi in širšega družbenega okolja, v katerem podjetništvo sploh lahko uspeva.
Epizoda razkriva miselni svet človeka, ki je več desetletij deloval v realnem gospodarstvu, preživel tranzicijo, krize, medijski pritisk in javne polemike, hkrati pa ostal zvest prepričanju, da so podjetja predvsem skupnosti ljudi. Batagelj govori odkrito o ambiciji, porazih, vztrajnosti, odnosu do zaposlenih in o tem, zakaj brez notranje discipline, odgovornosti in poguma ni ne dobrega podjetja ne zdrave družbe.
Epizoda 212 ni klasična podjetniška zgodba o uspehu, temveč poglobljen razmislek o tem, kaj pomeni graditi nekaj dolgoročno – v poslu, v odnosih in v družbi.
Podjetništvo kot pot, ne kot položaj
Epizoda AIDEA podkasta 212 ponuja redek vpogled v podjetništvo, kot ga razume Marjan Batagelj – ne kot funkcijo ali status, temveč kot dolgotrajen proces osebne in profesionalne rasti. Batagelj svojo pot začne v devetdesetih letih, v času tranzicije, ko so se ekonomska pravila šele vzpostavljala, negotovost pa je bila stalnica. Podjetništvo takrat ni bilo modna beseda, temveč tveganje, ki je zahtevalo pogum in pripravljenost na neuspeh.
V pogovoru jasno pove, da se podjetniki ne rodijo bogati, temveč bogastvo nastaja skozi leta dela, vztrajnosti in sprejemanja porazov. Njegova zgodba ni zgodba o hitri rasti, temveč o počasnem grajenju, kjer je vsak uspeh rezultat številnih napačnih odločitev, ki so jim sledile korekcije. Ta pogled je v ostrem kontrastu s sodobno kulturo instant uspeha, kjer se podjetništvo pogosto romantizira.
Epizoda 212 razkriva, da je ključni element podjetništva notranja disciplina. Brez jasnega občutka odgovornosti do sebe, sodelavcev in okolja podjetje ne more preživeti dolgoročno. Batagelj podjetništvo vidi kot pot, ki posameznika nenehno preizkuša in mu hkrati ponuja možnost, da preseže lastne omejitve.
Ambicija in odpor do povprečnosti
Ena najmočnejših niti epizode 212 je Batageljevo razmišljanje o ambiciji. Po njegovem mnenju je ambicija temeljni pogoj za razvoj posameznika in družbe, a hkrati lastnost, ki je v slovenskem prostoru pogosto sprejeta z nezaupanjem. Uspeh se hitro interpretira kot izkoriščanje, ambicija kot grožnja enakosti.
Batagelj odkrito govori o tem, da je vedno zavračal povprečnost. Ne zato, ker bi jo preziral, temveč zato, ker verjame, da družba brez presežnikov stagnira. V pogovoru opozarja na paradoks sodobne družbe: po eni strani poveličujemo inovacije, po drugi strani pa sistematično zaviramo tiste, ki izstopajo.
Epizoda 212 se dotakne tudi vzgoje in izobraževanja, kjer Batagelj vidi enega ključnih razlogov za pomanjkanje ambicije. Permisivna vzgoja, izogibanje konfliktom in strah pred neuspehom ustvarjajo okolje, v katerem mladi težko razvijejo notranjo moč za soočanje z izzivi. Ambicija ni agresija, temveč pripravljenost prevzeti odgovornost in vztrajati tudi takrat, ko ni takojšnje potrditve.
Podkast Aidea si lahko ogledate na TV Veseljak Golica v četrtek ob 20.30. Ponovitev pa v nedeljo ob 21.00.