Humanitarka, pevka in dolgoletna prostovoljka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je z poslušalci delila svojo življenjsko zgodbo, poslanstvo ter misli o tem, kaj pomeni pomagati ljudem v najtežjih trenutkih.
Posebnost pogovora je bila tudi ta, da je bil je danes za Jolando prav poseben dan, da, k obo predala naziva Slovenke leta novi nagrajenki, zato so bili spomini na preteklo leto še posebej živi.
Ženska, ki ljudem vrača upanje
Jolanda Grom Ravnikar že vrsto let kot prostovoljka deluje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer bolnikom v stiski namenja čas, pogovor in človeško toplino.
»Ljudje so ranjeni, njihova duša je v stiski. Včasih največ pomeni, da jih primeš za roko, jim prisluhneš in jim nameniš spodbudno besedo,« je povedala.
Na inštitutu pomaga pri spremstvu bolnikov na preiskave, predvsem pa je tam kot nekdo, ki zna prisluhniti. Prav zaradi teh srečanj pravi, da se vsak dan znova zaveda, kako dragoceno je življenje.
Dobrodelni koncert za junake tretjega nadstropja
Posebno mesto v njenem življenju imajo tudi otroci z rakom. Zanje vsako leto organizira dobrodelni koncert za junake tretjega nadstropja, s katerim zbirajo sredstva za medicinsko opremo.
Koncert tradicionalno poteka novembra, letos pa ga načrtujejo 26. novembra.
Čeprav z otroki na oddelku nima neposrednega stika, pravi, da ji je zelo pomembno, da lahko na tak način pomaga: »Delamo na tem, da pomagamo. In to je tisto, kar šteje.«
Glasba kot zdravilo za dušo
Glasba ima v njenem življenju posebno mesto. Kot deklica je sanjala, da bo pevka, danes pa pravi, da je to poslanstvo na nek način vendarle uresničila.
»Zdaj v teh letih pojem za druge in jih osrečujem. Pravzaprav zdravim dušo,« je povedala.
Trenutno poje tudi v Mešanem pevskem zboru Češnje, s katerim pripravljajo koncert, ki bo 29. marca na Škofljici.
Tri stvari, ki jo najbolje opisujejo
V studiu je Jolanda prinesla tudi tri simbolične stvari, ki predstavljajo njen svet: note, ki predstavljajo glasbo, srce, simbol ljubezni in srčnosti, ter kip Slovenke leta, ki jo vsak dan opominja na njeno poslanstvo.
S seboj pa je pripeljala tudi svojega zvestega prijatelja – kužka Lumpija, ki jo spremlja skoraj povsod.
Težko otroštvo jo je naredilo močnejšo
Jolanda je odkrito spregovorila tudi o svoji mladosti, ki ni bila lahka.
»Otroštva pravzaprav ni bilo. Čez noč sem morala odrasti,« je povedala.
Prav te izkušnje so jo, kot pravi, naredile močnejšo in sočutnejšo. Dolga leta je sicer delala kot policistka, danes pa svoje življenje posveča predvsem prostovoljstvu in dobrodelnosti.
Ganljive besede prijateljev
O njej so v oddaji spregovorili tudi ljudje, ki jo dobro poznajo.
V centru aktivnosti Fužine, kjer Jolanda vodi pevske vaje za starejše, pravijo, da si brez nje skoraj ne predstavljajo njihove skupnosti.
Nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da si naziv Slovenke leta popolnoma zasluži, saj je ženska, ki »z obiskovanjem bolnikov in dobrodelnostjo prinaša ljudem upanje«.
“Gospa Jolanda je na tisoče glasov osvojila z razdajanjem za druge. Ker takrat, ko je človek najbolj sam, je tam nekdo zanj, ki mu je mar. In to je vsaj zame bistvo človeškosti in hkrati je pa tudi pomenljivo sporočilo. Najpomembneje je, da ostanemo človek drug drugemu, pa je povedala odgovorna urednica revija Jana Melita Berzelak.
Sporočilo Sloveniji
Ob koncu pogovora je Jolanda Grom Ravnikar poslušalcem poslala tudi posebno sporočilo:
»Ljubezen je največja energija. Delimo jo med sabo. Bodimo strpni, bodimo prijatelji. Slovencev je malo – ne smemo biti razdvojeni.«
Njene besede so tudi lep opomnik, da lahko že majhna dejanja prijaznosti in sočutja svet naredijo lepši.