Od Radelj ob Dravi do širokega sveta
Tomaž Mihelič v oddaji razkrije, da ga je že od otroštva naprej gnala radovednost. Spominja se let odraščanja v Radljah ob Dravi, blokovskega naselja, igrišča, koruznih polj in prvih življenjskih odkrivanj, predvsem pa občutka, da ga je vedno zanimalo, kaj se skriva za mejo znanega. Prizna, da je še danes “tisti navihan lumpek”, ki ga žene želja po raziskovanju, potovanjih in srečevanju z ljudmi. “Če ne vprašaš, ne veš. Če ne pogledaš, ne ugotoviš, kaj se skriva nekje,” pove v oddaji - in prav ta stavek lepo opiše njegovo življenjsko držo.
Mama kot središče sveta
Poseben del pogovora je posvečen njegovi primarni družini. Tomaž o svojih najbližjih govori z veliko topline, posebej ganljivo pa spregovori o mami. “Lili je kraljica, Lili je center mojega vesolja,” pove brez zadržkov in s tem odpre tudi temo vrednot, ki jih je odnesel iz domačega okolja. Ob mami in očetu je, kot pravi, dobil zgled za odprtost, družabnost, občutek za pravičnost in pogum, da se postavi na stran človeka, ki mu je storjena krivica.
Ostra beseda, boleče izkušnje in mirnejši odzivi
V oddaji ne manjka niti težjih tem. Tomaž Mihelič odkrito govori o tem, kako so ga v različnih življenjskih obdobjih prizadele sodbe ljudi, žaljivi komentarji in površni pogledi, še posebej v času največje izpostavljenosti po evrovizijskem nastopu s Sestrami. Pove, da se je sčasoma naučil drugačnega odzivanja, bolj mirnega in bolj zrelega. “Socialna omrežja imajo eno čudovito funkcijo. Gumb blok. Klikneš in deluje,” pravi z njemu lastno neposrednostjo, a tudi humorjem. Še več - prizna, da včasih odgovor napiše, ga prebere in potem izbriše, ker si tako olajša dušo, ne da bi se zapletel v nepotrebno obračunavanje.
Sestre, Evrovizija in sporočilo, ki ostaja
Pogovor se seveda dotakne tudi leta 2002, ko je s Sestrami močno razburkal slovenski prostor. Tomaž se danes na ta čas ozira brez grenkobe, z zavedanjem, da so ljudje pogosto bolj osredotočeni na podobo kot na sporočilo. Spomni, da je marsikoga zmotila zunanjost, manj pa jih je zares slišalo bistvo pesmi. “Ljudje smo ena taka čudna bitja. Kompliciramo tam, kjer ni treba. In smo zelo površni tam, kjer bi se morali malo bolj poglobiti,” pove v oddaji. Prav zato bo nocojšnji pogovor tudi priložnost za razmislek o času, v katerem živimo - času hitrih sodb, kratkih odzivov in premalo poslušanja.
Camino kot pot navznoter
Maja Oderlap bo z gostom odprla tudi poglavje Camina, ki ga Tomaž ni doživljal kot kljukico na seznamu dosežkov, temveč kot osebno izkušnjo. V oddaji pove, da ni hodil zato, “da bi ga odkljukal”, ampak zato, da bi doživel, spoznal in na poti srečal ljudi, ob katerih človek raste. Camino je bil zanj del notranje poti, iskanja odgovorov in potrjevanja misli, da se bistvo življenja največkrat skriva v preprostih korakih, iskrenih stikih in pripravljenosti, da si dovoliš čutiti.
Afrika kot druga družina
Ena osrednjih tem nocojšnje oddaje bo tudi Afrika, natančneje Tanzanija, kamor se Tomaž Mihelič vedno znova vrača. Ne kot turist, ampak kot človek, ki je tam našel posebno bližino, pripadnost in svojo drugo družino. V pogovoru zelo neposredno pove: “Afrika je moja, Afrika je tvoja, Afrika je od vseh nas, ker Afrika je zibelka človeštva.” Ob tem razmišlja o razlikah med svetovi, o samoumevnosti, v katero smo ujeti v Evropi, in o ljudeh, ki kljub skromnim razmeram ohranjajo toplino, dostojanstvo in voljo do življenja.
Tomaž ne skriva, da ga Afrika uči hvaležnosti in drugačnega pogleda na svet. Opozarja, da stvari, ki se nam zdijo samoumevne - voda, elektrika, toplota, varnost, hrana - za marsikoga niso nekaj danega. “Zelo nevarne so samoumevne stvari, ker nas polenijo,” pove in doda, da lahko tudi posameznik spreminja življenja drugih. Prav zato njegovo pripovedovanje o Afriki ne zveni kot oddaljena eksotika, ampak kot klic k večji človečnosti.
Iskren pogovor, ki odpira vprašanja
Tomaž Mihelič bo nocoj v oddaji Iskreno z Majo Oderlap pokazal vse obraze svoje osebnosti - od hudomušnosti in ostrine do ranljivosti, nežnosti in odgovornosti do sveta. Spregovoril bo o tem, kako ravnati, ko te prizadenejo besede drugih, zakaj je pomembno ostati zvest sebi, kako dragocen je slovenski jezik in zakaj človek ne sme življenja prespati. To ne bo le pogovor o znanem obrazu, temveč oddaja o človeku, ki zna pogledati pod površje in gledalca povabiti, da to stori tudi sam.
