Član zadnje zasedbe legendarnega Ansambla bratov Avsenik je v svoji bogati karieri soustvarjal slovensko narodno-zabavno prizorišče, hkrati pa ostal zvest spoštovanju tradicije, natančnosti in pristnemu glasbenemu izrazu.
Koroška, otroštvo in prvi glasbeni koraki
Igor Podpečan je rojeni Korošec. Otroštvo je najprej preživel na Ravnah na Koroškem, pozneje pa v Slovenj Gradcu. Kot pravi, Koroška ostaja del njega: »Mislim, da bo kar vedno ostala tudi del narečja.«
Glasba je v njegovo življenje prišla zelo zgodaj. V družini se je veliko prepevalo in igralo, zato se je, kot pravi, z glasbo hitro »okužil«. Prvi instrument je bil bariton, kmalu zatem pa tudi diatonična harmonika. Poseben vpliv so nanj imeli strici, med njimi boter Tinek in stric Stane, ki je igral klarinet.
Tudi risanje ga je močno privlačilo
Čeprav ga danes poznamo predvsem kot glasbenika, Igor v oddaji razkriva tudi drugo ustvarjalno plat. V osnovni šoli ga je zelo zanimalo risanje, sodeloval je na tekmovanjih in bil pri likovnem ustvarjanju uspešen.
»Risanje me je tudi zelo, zelo zanimalo,« pove in doda, da je bil njegov slog bližje karikaturi. Spomni se tudi velikega plakata ob zaključku osnovne šole, na katerem je skozi karikaturo upodobil učitelje in učiteljice. A življenje ga je vendarle odpeljalo v glasbo: »Vsega naenkrat človek ne more početi.«
Red v studiu, sproščenost na odru
Podpečan velja za človeka, ki ima rad red - še posebej tam, kjer je po njegovem potreben. V glasbi je natančen, zlasti pri aranžmajih in studijskem delu. »Posnetek mi mora zveneti zelo zrihtan,« pravi.
A hkrati priznava, da na nastopih rad dopušča tudi več svobode: »Imam rad, da tudi zraven malo improviziramo, da malo sprostimo zadevo.«
Kot producent in tonski mojster je bil nekoč precej strog. Še posebej v časih snemanja na magnetofonski trak, ko popravkov skoraj ni bilo. Če izvajalci niso bili dovolj pripravljeni, jim je znal naravnost povedati, da naj pridejo naslednjič bolje naučeni. Danes bi, pravi, takšne situacije izpeljal bolj elegantno.
Družina, glasba in vloga dedija
V oddaji spregovori tudi o družini. Je mož, oče hčerke in sina ter ponosni dedi dveletnega Vitana. Družina je z glasbo močno povezana: žena je oboistka in ravnateljica glasbene šole, hčerka flavtistka, sin pa se je našel v računalništvu in mu pomaga tudi pri studijskih tehničnih izzivih.
Na vprašanje, katera življenjska vloga mu je najbolj zahtevna, odgovori drugače: raje govori o prijetnosti kot o zahtevnosti. Dedkovska vloga pa že dobiva glasbeno noto. Vitan je navdušen nad skladbo Lepo je biti muzikant. »On reče kanta, moram muzikante v harmoniko igrati,« pove Igor in doda, da jo želi slišati tudi desetkrat zapored.
Avseniki kot varno glasbeno okolje
Posebno mesto v njegovem življenju imajo Avseniki. Sodelovanje z njimi opisuje kot izjemno dragoceno izkušnjo. Pri njih ga je nagovoril način razmišljanja bratov Avsenik, občutek reda, spoštovanja in glasbene logike.
»Ko sem prišel tja, se mi je zdelo, da sem v nekem varnem okolju,« pove. Na odru s Slavkom Avsenikom je doživljal nekaj, kar se mu je zdelo naravno, skoraj samoumevno: glasba, pogovor, bližina in zaupanje.
Instant čas in glasba, ki hiti
Igor Podpečan iskreno spregovori tudi o današnjem glasbenem prostoru. Časi so se spremenili, pravi. Analogni svet je zamenjal digitalni, z njim pa tudi drugačen tempo življenja.
»Sedaj tako hitro živimo, da ni več niti časa za glasbo. Zdaj je samo važno, da je žurka,« razmišlja. Pri nas so veselice po njegovem marsikje postale bolj podobne partijem, medtem ko v tujini, denimo v Avstriji, še vedno bolj cenijo glasbeno težo.
Kljub temu ne zavrača sprememb. Zaveda se, da je vsaka generacija prinesla nekaj svojega. Mlajše skupine so narodno-zabavno glasbo približale novemu občinstvu, tudi s pop vplivi. »Ne more biti stoletje vse isto,« pravi.
Več kot tisoč skladb in pogled naprej
Na SAZAS-u je zabeleženih več kot tisoč njegovih skladb, njegov ustvarjalni opus pa je še širši - od avtorskih del do priredb za pihalne orkestre, zbore in komorne zasedbe. Pisal je tudi za otroke, ustvarjal za številne izvajalce in pomembno vplival na razvoj moderne narodno-zabavne scene.
Ko razmišlja o prihodnosti, ostaja zvest glasbi. Tudi čez dvajset let bi rad ustvarjal narodno-zabavno glasbo, igral pozavno, delal v studiu in napisal še kaj lepega.
V oddaji Iskreno z Majo Oderlap bo Igor Podpečan razkril zgodbe iz otroštva, glasbenih začetkov, družinskega življenja, studia, Avsenikove zapuščine in sveta, ki se spreminja hitreje kot nekoč - a v katerem glasba zanj ostaja prostor iskrenosti, reda, navdiha in srca.