Pogovor bo segel od otroštva v Trbovljah, spominov na mamo in družino, do ljubezni z Brankom Đurićem - Đurom, odnosa do narave, kmetovanja, Evrovizije in njenega avtorskega muzikala. Tanja bo, kot jo gledalci poznajo, iskrena, neposredna, čustvena in tudi duhovita.
Deklica iz Trbovelj: glasna navzven, negotova navznoter
Maja Odrlab se bo s svojo gostjo najprej vrnila v Trbovlje, k deklici v rdeči Adidasovi trenirki, ki je rada igrala nogomet, plezala po drevesih in se učila življenja ob bratu, ki je bil njen vzornik.
»Na noter sem bila negotova, navzven pa zelo glasna in fantovska,« se spominja Tanja. Otroštvo opisuje kot srečno, polno gibanja, svobode in iznajdljivosti. »Največji kompliment je bil zame, če je kdo rekel: ta je pa cel fant.«
Poseben prostor v pogovoru bo namenjen tudi družini. Tanja pove, da je z bratom še danes zelo povezana, še posebej po smrti mame. »Naša družina je zelo povezana. To je del tebe za vedno. Posebej, ko ni mamice več, se zdaj še bolj čutiva.«
O šoli, svobodi in otrocih, ki jim je treba zaupati
Tanja se bo v oddaji dotaknila tudi šolskega sistema in spomnila na svoje gimnazijske dni. Značilno humorno bo opisala dogodek, ko je pri geografiji termometer naslonila na radiator in si tako “prislužila” odhod domov.
A za anekdoto se skriva resnejše razmišljanje. Tanja meni, da bi morala biti šola bolj prijazna do otrok, bolj odprta za različnost in manj naravnana le na pomnjenje podatkov.
»Nismo si vsi enaki. Ni normalno, da otrok, ki ga razganja energija, samo sedi. Otroci se učijo podatkov, premalo pa se goji lastno mnenje, kaj šele izražanje lastnega mnenja,« pravi.
Ob tem poudari, da so ji starši veliko zaupali, prav zaradi tega pa jih ni želela razočarati. »Ker so mi zaupali, sem si sama postavila meje.«
Slovo od mame: »Človek si mora pustiti, da odžaluje«
Eden najbolj ganljivih delov pogovora bo posvečen Tanjičini mami. Tanja bo spregovorila o letu, ki ga je zaznamovalo slovo, in o bolečini, ki ne izgine čez noč.
»Nikoli nisi zares pripravljen. Še vedno jo pogrešam, vsak dan mislim nanjo. Težko leto je za mano. Človek si mora pustiti, da odžaluje,« pove.
Ganljivo bo opisala tudi predstavo, ki jo je odigrala pred pogrebom. V njej je igrala mamo, ki kot duh obišče svojo hčerko. Vse se je, kot pravi, nenavadno poklopilo: njena mama je imela rada modro barvo, Tanja pa je v predstavi nosila moder plašč.
»Meni se je zdelo, da je zraven mami. Vse sem odigrala kot neko terapijo. Pri zadnjem stavku se mi je zalomil glas. To si bom za vedno zapomnila.«
Svojo mamo opiše kot izjemno ljubečo, skromno in predano drugim. »Moja mami je bila človek brez ega. Samo za druge. Zame svetnica.«
Nazaj k zemlji: kmetija kot mir, spomin in prihodnost
V oddaji bo Tanja spregovorila tudi o svoji povezanosti z zemljo. Po mamini strani jo na podeželje vežejo močni spomini, danes pa z Đurom skrbita tudi za kmetijo. Priznava, da je bil on bolj človek morja, ona pa je vedno pogrešala stik z zemljo.
»Ko sem prišla tja, sem začutila mir. Čudovito energijo, gozdove, naravo. Po koroni se mi je sploh vse v glavi obrnilo. Videla sem, da je vse ostalo lažno, da nas hoče odtegniti od narave,« pravi.
Zanjo je stik z zemljo nekaj prvinskega. »Ko greš s prsti skozi zemljo, je tako, kot da imaš svoje življenje v svojih rokah.«
Ob tem poudarja, da bi moral vsak človek imeti vsaj majhen košček zemlje, na katerem bi si lahko pridelal nekaj hrane. Po njenem mnenju otroci danes premalo poznajo fizično delo, kar jim lahko v življenju škodi.
»Otroci morajo imeti stik z naravo in znati nekaj narediti z rokami. Ne bodo naredili aplikacije, kako priti do kruha, če ga ne bo v trgovini.«
Evrovizija, muzikal in ženska energija
Maja in Tanja se bosta v pogovoru ustavili tudi pri Evroviziji. Od njenega nastopa s skladbo Zbudi se je minilo skoraj tri desetletja, spomin pa ostaja živ.
»Počutila sem se, kot da streljam enajstmetrovko za državo,« pove Tanja. Čeprav je takrat upala še na višjo uvrstitev, danes na deseto mesto gleda z zadovoljstvom. »Všeč mi je, da ljudje pesem še vedno poznajo, jo pojejo in jo imajo radi.«
Danes jo močno zaposluje njen avtorski muzikal, v katerem poje, igra, se preoblači in ustvarja različne like. Pravi, da jo najbolj osrečuje, kadar ljudi nasmeji. Predstava je tudi poklon ženskam, njihovi iskrenosti, humorju in čustveni inteligenci.
Ob tem pa Tanja jasno pove, da moč ženske ne pomeni tekmovanja z moškimi. »Ne smemo tekmovati z moškimi. Zakaj bi? Mi moramo sodelovati. Moški so moč, ženske smo magnetizem.«
Ljubezen z Đurom in zaupanje, ki zdrži
V pogovoru ne bo šlo niti mimo njenega zakona z Brankom Đurićem - Đurom. Spoznala sta se na predstavi, kjer sta igrala moža in ženo, nato pa, kot bo v svojem slogu povedala Tanja, »kar postala« mož in žena tudi v življenju.
Na vprašanje, kaj je njun recept za lepo življenje, ne ponuja velikih pravil, temveč preprost odgovor: ljubezen.
»Veliko ljubezni. Ko je težko in ko mogoče kdaj ne razumeš drugega, se moraš zavedati, da dela po svojih najboljših močeh, da tudi ti delaš po svojih najboljših močeh in da se imata rada. To je najbolj važno.«
O svetu, mladih in resnici
Tanja bo v oddaji spregovorila tudi o svetu, ki po njenem mnenju preveč spodbuja egoizem, nenehno rast in tekmovanje. Meni, da se človek najprej mora umiriti v sebi in se šele nato odpreti drugim.
»Preveliko oboževanje sebe je en korak do prezira drugega. Moraš biti miren v sebi, zadovoljen s sabo in odprt za druge,« pravi.
Čeprav jo je za mlade in prihodnost včasih skrbelo, danes pravi, da verjame v red, ki presega trenutni kaos. »Verjamem v kozmični red. Narava je inteligentna, zemlja je pametna in mi smo del tega.«
Njena misel, ki bo zaznamovala pogovor, pa zveni kot sporočilo celotne oddaje: »Resnica je kot sonce. Za vedno ne more biti zakrita.«
Oddaja Iskreno z Majo s Tanjo Ribič bo tako več kot pogovor z znano igralko in pevko. Bo intimno srečanje z žensko, ki zna nasmejati, ganiti in brez olepševanja povedati, kaj jo boli, kaj jo drži pokonci in kam se vedno znova vrača: k družini, ljubezni, naravi in resnici.
Ne zamudite zanimive oddaje Iskreno z Majo nocoj ob 20.00 na TV Veseljak Golica.