Mlada Šentjurčanka Sinja Gračnar je v Trbižu v sosednji Italiji dosegla izjemen uspeh. Postala je aktualna mladinska svetovna prvakinja v igranju na diatonično harmoniko pod okriljem A.M.I.SA.D. Naslov je še en velik mejnik na poti mlade glasbenice, ki že nekaj let opozarja nase z izjemnimi nastopi in številnimi zmagami.
»Sinja je ta vikend v Trbižu v sosednji Italiji dobila potrditev, da tisto, kar dela najraje, dela tudi zelo dobro. Postala je aktualna mladinska svetovna prvakinja v igranju na diatonično harmoniko,« je po velikem uspehu sporočila njena mama.
Za Sinjo je tako konec tedna, ki ga zagotovo ne bo zlahka pozabila. Na tekmovanju v Trbižu je stopila med najboljše mlade harmonikarje in se na koncu povzpela prav na najvišjo stopničko. Naslov mladinske svetovne prvakinje je izjemno priznanje za njeno muzikalnost, tehnično znanje, vztrajnost in predvsem za ure in ure vaje, ki so potrebne, da lahko mladi glasbenik svojo ljubezen do glasbe pokaže tudi na najvišji tekmovalni ravni.
Tekmovanja A.M.I.SA.D. imajo v svetu diatonične harmonike dolgo tradicijo. Italijansko združenje A.M.I.SA.D. oziroma Associazione Musicale Italiana Strumenti Ancia Diatonici med drugim vodi tudi uradne sezname svetovnih prvakov.
Od petletne deklice do svetovne prvakinje
Sinjina zgodba s harmoniko se je začela zelo zgodaj. Kot je pred časom povedala v pogovoru za Veseljak, je harmoniko prvič prijela v roke pri komaj petih letih in pol. V roke je vzela bratovo najmanjšo harmoniko in se v enem dnevu naučila zaigrati skladbo Kuža pazi. Takrat se je začela pot, ki jo je danes pripeljala vse do svetovnega naslova.
Pomemben del te poti je tudi njen mentor Jernej Kočevar, s katerim Sinja sodeluje že od svojih prvih korakov. Sama je o njem povedala, da mora biti učitelj sicer strog, vendar zna snov odlično predajati.
Da njen uspeh ni naključje, dokazujejo številni rezultati. Sinja je že leta 2023 na državnem tekmovanju Zveze diatonične harmonike Slovenije prejela zlato priznanje.
Leta 2024 je bila že tretjič zapored najboljša mlada harmonikarka svoje kategorije na Šentjurjevem.
Leto, polno zmag
Še posebej uspešno je bilo za Sinjo leto 2025. Na tekmovanju Slovenski meh v Portorožu je osvojila svojo kategorijo, nato je na Šentjurjevem že četrto leto zapored zmagala v svoji starostni kategoriji. Na Zlati harmoniki Bled je postala absolutna zmagovalka kategorije, na tekmovanju za pokal Šaleške doline pa je prejela zlato priznanje in zmagala v svoji kategoriji ter osvojila drugo mesto v absolutnem seštevku. Med največje uspehe tega leta je sodila tudi zmaga v njeni kategoriji na Zlati harmoniki Ljubečna.
Tudi leto 2026 je Sinja začela odlično. Na 19. tekmovanju Avsenik je v svoji kategoriji diatonične harmonike prejela zlato priznanje z izjemno visoko skupno oceno 98,40 točke.
Maja je sledila nova zmaga na Šaleški harmoniki, kjer je Sinja v svoji kategoriji dosegla kar 99 točk in postala tudi absolutna zmagovalka tekmovanja.
Vse to je zdaj dobilo še posebno težo. Svetovni naslov je namreč potrditev, da se lahko rezultati, ki jih je mlada Šentjurčanka dosegala doma, merijo tudi z najboljšimi mladimi harmonikarji iz širšega mednarodnega prostora.
Glasba, prijateljstva in nove poti
Sinja pa svojega glasbenega sveta ne gradi samo skozi tekmovanja. V zadnjih letih je stkala tudi številna prijateljstva z mladimi harmonikarji, med njimi z Nikom Baškovčem. Spoznala sta se na tekmovanjih, kjer sta oba osvajala nagrade, pozneje pa sta glasbeno sodelovanje nadgradila tudi s skupno skladbo Ko meh raztegnem.
Pri tem se Sinja ne omejuje zgolj na tekmovalne odre. Zanimajo jo različni glasbeni izzivi, skupaj z Nikom pa sta se lotila tudi igranja na klavirsko harmoniko. Prav takšno raziskovanje novih glasbenih poti kaže, da harmonika zanjo ni zgolj tekmovalni instrument, temveč predvsem način izražanja in nekaj, v čemer iskreno uživa. In morda je prav v tem največja vrednost njenega uspeha. Za velikimi pokali in naslovi namreč ostaja preprosta ljubezen do glasbe.