Na nocojšnjem jubilejnem koncertu v Športni dvorani Domžale bodo z nami praznovali Alfi Nipič, Alpski kvintet, Slovenski muzikantje, Mladi Dolenjci, Ansambel Petra Finka, Ansambel Jureta Zajca, Ansambel Nemir, Ansambel Banovšek, Ansambel Braneta Klavžarja, Ansambel Gregorja Kobala in harmonikarski orkester Bučar.
Na odru se jim bomo pridružili tudi Veseljakovi voditelji in humoristi.
Glasba in frekvenca, ki povezujeta
V zadnjih tednih so nas obiskali številni nastopajoči, ki jih bomo nocoj lahko poslušali v živo na našem jubilejnem koncertu. Prišli so predstavit svoje pesmi, obuditi spomine in vas povabiti na praznovanje.
A ob njihovih pripovedih smo znova spoznali nekaj, kar nam pomeni še posebej veliko: Veseljak je v teh treh desetletjih postal del njihovih življenj. Tako kot so oni postali del našega.
Trideset let je dolga doba. V tem času so se zamenjale generacije glasbenikov, nastajali so novi ansambli, rojevale so se uspešnice, spreminjali so se načini poslušanja glasbe.
Nekaj pa je ostalo. Veselje do slovenske glasbe in ljudje, ki nas zaradi nje povezujejo.
Ko smo se v zadnjih tednih pogovarjali z glasbeniki, ki bodo danes stopili na naš jubilejni oder, so nas njihove zgodbe popeljale tudi v čas, ko je bil Veseljak še čisto mlad radio.
Ko so glasbeniki iskali Veseljakovo frekvenco
Simon Lukšič iz ansmabla Mladi Dolenjci se še danes dobro spominja voženj proti Ljubljani v devetdesetih letih.
Takrat je bilo poslušanje narodnozabavne glasbe na radiu precej drugačno kot danes.
»Ko smo prišli čez Višnjegorski klanec proti Ljubljani, je bilo obvezno treba poiskati Radio Veseljak. To je bilo takrat nekaj neverjetnega. Nismo mogli verjeti, da je dejansko nastal tak radio,« nam je zaupal.

Veseljakove frekvence takrat še ni bilo mogoče ujeti povsod. Ko se je signal razširil tudi na Dolenjsko, je bilo veselje toliko večje.
Podobnih časov se spominja Igor Šink, vodja Slovenskih muzikantov. Zaradi številnih nastopov po tujini so preživeli tudi po 150 dni na leto zdoma.
»Spomnim se vaših začetkov, ko je bilo še vse v povojih, še v starem studiu. Frekvence niso bile tako kot danes, ko Veseljaka lahko slišiš povsod.«
In ko so se Slovenski muzikanti vrnili domov, so z veseljem poslušali Veseljaka.
»Takrat so bili komercialni radii, pa te glasbe niso vrteli. Danes je, hvala bogu, drugače in želim si, da boste še dolgo podpirali slovensko glasbo,« nam je povedal Igor.

»To si štejemo v čast«
Za slovensko narodnozabavno glasbo je Veseljak v teh treh desetletjih postal pomemben prostor.
To še posebej dobro razume Janez Per, vodja legendarnega Alpskega kvinteta, ki letos praznuje kar 60 let delovanja.
»Narodnozabavni ansambli in godci smo bili zelo veseli, ko je nastal Radio Veseljak in je slovenska narodnozabavna glasba dobila svoj prostor v radijskem etru. V vseh teh tridesetih letih ste naredili ogromno. Tudi sam sem bil na Veseljaku vedno dobrodošel, da smo lahko povedali kaj o Alpskem kvintetu, in to mi zelo veliko pomeni,« nam je povedal.
Kako pa Alpski kvintet pričakuje nocojšnji veliki koncert? »Zelo se ga veselimo in si štejemo v čast,« nam je povedal.
Mi pa lahko dodamo le, da je čast obojestranska.

Od prve skodelice kave do prijateljstev, ki trajajo
Včasih v spominu ostanejo velike stvari. Prvi nastopi, pomembne nagrade, uspešnice, ki jih prepeva vsa Slovenija. Včasih pa čisto majhne pozornosti.
Peter Fink se denimo še danes spominja svojega prvega intervjuja na Veseljaku.
»Od prvega intervjuja na Veseljaku pa mi je najbolj ostalo v spominu, da mi je kot dobrodošlico prijazna gospa skuhala kavo.«

Tudi Matej Barbo iz Ansambla Nemir se spominja svojega prvega obiska leta 2011, ko so na Veseljaku predstavljali pesem Na sipinah.
Pozneje je tudi sam nekaj časa sedel za Veseljakovim mikrofonom kot radijski voditelj.

Za Jureta Zajca pa je Veseljak povezan že z domačim okoljem in otroštvom.
»V kuhinji, delavnici, v garaži, pa tudi pri mami … Sploh če je bila na sporedu še kakšna atova, je dala še bolj na glas,« se je spominjal in ob tem omenil svojega dedka, legendarnega Nika Zajca.
Takšne zgodbe nas vedno znova spomnijo, da radio ni le glasba, ki prihaja iz zvočnikov. Je tudi družba pri delu, na poti, doma za kuhinjsko mizo in ob družinskih srečanjih.

»Super bi bilo, če bi bilo še ene štiri, pet Veseljakov«
Da je Veseljakov prostor za slovensko glasbo dragocen, poudarja tudi Alfi Nipič, ki ima za seboj že 63 let glasbene kariere.
»Super bi bilo, če bi bilo še ene štiri, pet Veseljakov,« nam je dejal ob nedavnem obisku.
Prepričan je, da bi morali slovenski mediji več pozornosti namenjati domači glasbi in slovenskemu jeziku.
Kot glasbenik, ki je z Avseniki prepotoval velik del Evrope, dobro ve, kako posebno mesto ima naša glasba tudi zunaj meja Slovenije.

Danes bomo skupaj napisali še en spomin
Nocoj se bodo na odru Veseljakovih 30 srečali glasbeniki različnih generacij. Nekateri so bili z nami že ob prvih radijskih korakih, druge smo spoznavali pozneje.
Vsi pa so na svoj način pomagali soustvarjati zgodbo, ki jo danes praznujemo.
A najpomembnejši del te zgodbe ste ves čas vi, naši poslušalci.
Vi, ki ste Veseljaka iskali na radijskih frekvencah, ko nas še ni bilo mogoče slišati povsod. Vi, ki ste z nami prepevali na veselicah, nas spremljali na koncertih, klicali v oddaje in nam zaupali svoje glasbene želje. In vi, ki nas spremljate danes.
Zato nocoj ne praznujemo le 30 let radia. Praznujemo vse ljudi, pesmi, srečanja in spomine, ki so nas pripeljali do sem.
Hvala, ker ste že 30 let del naše zgodbe. Danes pa bomo skupaj ustvarili še enega od tistih spominov, ki ostanejo za vedno.
Se vidimo v Domžalah! KLIK