Koncertna turneja 60 let Slakove glasbe se nadaljuje!

Velika koncertna turneja po Sloveniji navdušuje vse obiskovalce.

S koncerti obeležujemo življenjsko pot in glasbo Lojzeta Slaka. Lojze je zopet z nami na odru z glasbo in besedo… Zelo lepo in čutno zveni Lojzetova harmonika, točno tista, ki jo je tudi sam igral. Zelo lepo pa zazvenijo tudi harmonike vseh nastopajočih z najlepšimi melodijami ansambla Lojzeta Slaka.

Na posebni koncertni turneji, ki je že obiskala številne kraje po Sloveniji, so ljudje doživeli zgodbo Lojzeta Slaka v najlepši možni luči. Vsi koncerti doslej so bili razprodani. Za preostale koncerte so na voljo še zadnje vstopnice. Pohitite in si jih zagotovite v prodprodaji - ne samo, da so cenejše - le tako boste zagotovo prišli v povsem polne dvorane in uživali ob res lepih presenečenjih.

Leopold Pungerčar blesti v vlogi Lojzeta Slaka, vsi nastopajoči, ki jih je okoli sebe zbral rok Švab pa dajejo koncertu zares lepo širino Slakove glasbe. Ogromno je majhnih in velikih presenečenj, ogromno je anekdot, ki jih še nismo spoznali, in tudi smeha, za katerega poskrbi med drugim tudi izjemni Vinko Šimek.

V teh dneh še posebej pozorno spremljajte Veseljaka, da boste lahko sodelovali v nagradni igri.

Lojze Slak se je rodil v Jordankalu, nato pa po spletu okoliščin odraščal pri starih starših v Malem Kalu, od koder ni hotel oditi, saj se je zelo navezal na svojo teto, ki je nanj pazila. Talent za igranje je pokazal že pri petih letih, ko se ni mogel ločiti od orglic, ki mu jih je podaril stric Ludvik. Že zgodaj pa ga je zamikala harmonika, zato si jo je na skrivaj izposodil od strica in se tako naučil igrati. Hitro so prišla vabila na ohceti in tako je po naključju spoznal Franca Potočarja, ki je pohvalil njegovo igranje, tako da se je še z večjim zanosom lotil igranja.

Po selitvi v Ljubljano pa se je kmalu seznanil z Avgustom Stankom, ki mu je posodil note in mu že prerokoval uspešno glasbeno kariero. In ni se motil, saj je v glasbeni oddaji Pokaži, kaj znaš prepričljivo zmagal. V šestdesetih pa so ga že povabili na Radio Ljubljana, da posnamejo nekaj skladb, in takrat je Lojze predlagal, da bi raje igral na diatonični kot kromatični harmoniki, kar mu je tudi uspelo. Tako je Trio Lojzeta Slaka (Ciril Babnik, Lojze Slak in Niko Zlobko) posnel štiri skladbe, ki so bile novost na radiu, saj so bili ljudje vajeni Avsenikove glasbe.

S Fanti s Praprotna je začel sodelovati po oddaji Iščemo nove talente, kamor so ga povabili kot poslušalca. Takoj so mu bili všeč in leta 1964 so že prvič nastopili skupaj. Prva zasedba Ansambla Lojzeta Slaka je doživela izreden uspeh, saj so prodali 100.000 plošč in si prislužili zlato ploščo. Tudi plošče, ki so jih posneli s Fanti s Praprotna, so se prodajale za med, saj so v dveh mesecih prodali 50.000 izvodov. Od vseh skladb sta mu bili najbolj pri srcu Po dekle in Svatje že vriskajo, saj je za obe napisal besedilo in melodijo, poleg tega sta ga spominjali na življenje na vasi in njegove začetke, ko je igral na porokah.

Svetovne razsežnosti
Slak je v prvih letih dosegel izjemne uspehe, zato je kmalu prišlo povabilo iz tujine – Evrope, Avstralije, Kanade in Amerike. Najprej so odšli igrat na Tržaško, v Dolino pri Trstu, nato na Koroško. Slakove fante so povsod sprejeli z veseljem, tudi v drugih klubih po tujini Nemčiji, Švici in Avstriji. Kamor koli so prišli, jih je čakal topel sprejem in gostitelji so kar tekmovali, kdo jih bo bolje postregel. Med najbolj poznanimi in največkrat izvajanimi skladbami v tujini med solisti in manjšimi glasbenimi skupinami je pesem Ej, prijatelj, ki je postala neke vrste himna slovenskih izseljencev.

Za dosežke na področju glasbe si je prislužil Grammyja
Ob 30-obletnici delovanja so pripravili koncert v Gallusovi dvorani, ki je bila dvakrat popolnoma razprodana. Koncerta so se udeležili tudi visoki gostje, med drugim tudi Tony Petkovšek, radijski voditelj, ki je Lojzetu Slaku podelil Grammyja, največje glasbeno priznanje, ki ga podarja ameriška glasbena akademija. Navkljub številnim priznanjem, ki jih je prejel doma in v tujini, so mu največ pomenili poslušalci, saj je vedel, da brez njih ne bi bilo uspehov.