Razkril skrivnost uspeha Mira Klinca

Harmoniko je začel igrati skoraj po naključju. Njegov oče je bil znani ljudski godec, ki je veliko igral na svatbah. Nekoč je poučeval učenca, ki mu nikakor ni šla v glavo melodija Na planincah. Branko je takrat prvič vzel v roke harmoniko in se melodijo naučil takoj. Od tistega časa je postala harmonika njegova zvesta spremljevalka. Čeprav v njegovem sorodstvu ni bilo »družinskih muzikantov«, so vsi radi prepevali in imeli izreden posluh. Vse to je Branko prinesel v genih s seboj na svet, melodijam dodajal svojo dušo in nastale so številne nepozabne viže. Nekaj njegovih najlepših viž je pred kratkim dobilo tudi novo podobo. Jože Škorjanc in Franc Kompare sta jih priredila v zabavno verzijo, to pa ne pomeni, da bodo od zdaj nastajale le še priredbe briljantnih Klavžarjevih melodij. Brane še ni rekel zadnje, saj si je ob poplavi ponavljajočih se melodij zadal, da dokaže sebi in drugim, da se še vedno da spisati kaj novega, drugačnega. S staro zasedbo in novo pevko Tino Bohak se je že podal v studio in posnel štiri nove skladbe, ki jih že lahko slišite na nekaterih radijskih postajah. Na radiu Veseljak je pred dnevi pojasnil, da to ne pomeni, da bo ansambel spet deloval tako kot prej. Trenutno ga to ne zanima, uživajo le v ustvarjanju in občasnem druženju, ki vsem seveda še kako prija.

Poleg tega je voditeljici Jani Ulaga še zaupal, zakaj ga je Miro Klinc vedno za eno točko premagal na Zlati harmoniki. »Miro je bil vedno tako 'luškan' za pogledat, znal se je smejati, ko je igral, jaz sem pa s čudnimi grimasami na obrazu vse pokvaril. Ampak z leti se naučiš nositi tudi nasmeh na obrazu,« je zaključil v smehu.