Pot jo je kmalu zatem peljala za ljubeznijo v daljno Kanado, kjer ni pozabila slovenske besede in pesmi. Redno se je vračala v svoj rodni Tržič, spočila oči na slovenskih gorah, vseskozi pisala besedila in si tako lajšala dušo daleč od doma. Z možem Petrom si je v Torontu ustavila družino, hčerki Andra in Monika sta navdušeni nad mamino domovino. Danes vse več časa preživi v Sloveniji, vesela je, da ima še živo sestro in sorodstvo, obnovila je tudi mnogo starih prijateljstev. Še vedno je aktivna na radiu Glas kanadskih Slovencev, z vokalno skupino Plamen, ki jo vodi že 25 let, pa bo drugo leto avgusta gostovala po Sloveniji.
Njeno glasbeno kariero sta najbolj zaznamovali skladbi Tam, kjer murke cveto in Tečejo, tečejo nitke. Če jo vprašate, katera ji je ljubša, bo brez premisleka povedala, da nitke. »Murke so le majhna stopnica v mojem življenju. Nitke pa so moje delo. Murke sem samo pela, nitke pa sem tudi napisala.« Nekateri svoje misli izražajo skozi besedila pesmi, drugi pišejo knjige. Marija je počela oboje. »Nekako sem začela pisati pesmi in se izpovedovala v tej smeri. Vedno sem imela domotožje. Z glasbo, še posebej s slovensko glasbo, pa sem to domotožje blažila. In tako sem prestala tudi to, da sem že dolgo časa v tujini,« iskreno pove Marija Ahačič Pollak. Sicer pa je svojo rodbino Martinčkovih leta 2005 podrobneje opisala v knjigi »Nitke življenja, Martinčkovi iz Tržiča«, leta 2010 je sledila knjiga »Jože Kastelic«, letos spomladi pa je izšla Marijina tretja knjiga »Tečejo, tečejo nitke«.
»Tržičanka sem. V Tržiču sem začela in v Tržiču bom tudi končala,« odločno pravi Marija Ahačič Pollak, ki za slovo od glasbenih odrov skupaj z Občino Tržič in Agencijo Media butik pripravlja veliki koncert v mesecu septembru.
