Slovenski večer
»To je bil res Tržiški in Slovenski večer. Melodije so prepletale zadovoljstvo, ponos, spoštovanje in eno veliko iskreno hvaležnost, kot jo redko srečamo. Vmes so bile kot rdeča nit skrbno vtkane vrednote ljubezni in navezanosti na starše, družino, prijatelje, Tržič, Slovenijo. Še enkrat več pa so aplavzi potrdili, da narodno-zabavno glasbo in njene izvajalce nosimo v srcu,« je po koncertu povedal župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic.
Čeprav jo je življenjska pot peljala v daljno Kanado, kjer si je ustvarila družino, domačih ljudi in rodnega Tržiča ni nikoli pozabila. Tudi zato je želela, da se prav v Tržiču poslovi od aktivnega prepevanja na odru, ki ji je v šestih desetletjih prineslo veliko veselja in držalo nit s slovensko besedo in ljudsko pesmijo, ki jo je oče peti učil.
Posebno mesto v Marijinem srcu nosi pesem Sanjaj, sanjaj, ki jo je napisala v tujini, posnela pa v Sloveniji, z aranžerjem in dirigentom mojstrom Adamičem. Marija velja za prvo slovensko kantavtorico, ki je v svoje pesmi povezala tudi prenekatere življenjske modrosti. Na odru so se ji pridružili tudi številni glasbeni prijatelji, od tria Jožeta Burnika, harmonikarja in avtorja več kot 600 skladb, Jožeta Galiča, ki je s svojimi orglicami blestel v pevskem tercetu ansambla Slovenija, Franca Šegovca, legendarnega harmonikarja Štirih kovačev, Marjana Rekarja, ki je spremljal sestre Potočnik do Jodel Expressa, ki je poskrbel za glasbeno spremljavo dam. Vesele, da so se spet srečale, zapele in v zaodrju tudi poklepetale, so bile dame domače glasbe, ki so vsaka v svojem ansamblu pustile velik pečat.
Jožica Brdnik, ki se je spomnimo kot pevko v ans. Ivana Ruparja, pri Laufarjih in v ans. Janeza Goršiča je obiskovalce popeljala v Sanje kresne noči. Dobitnica Korenove plakete Barbara Kolarič, ki je tudi izjemna tekstopistka in prepeva pri ansamblu Ekart, ki letos praznuje 40. letnico delovanja, je zapela skladbo Moj srečen dan. Čeprav je že pri trinajstih letih nastopila na Ptujskem festivalu, je največje uspehe doživela z ansamblom Marela, Jožica Gabrijel Vidic, ki je zapela Aljažu v spomin. Z Jodel Expressom je zapela kraljica jodlanja Brigita Vrhovnik Dorič, ki je z jodlanjem zaživela v ansamblu Nagelj, katerega članica je bila trinajst let. Še tri leta več pa je pri Štajerskih vagabundih preživela Majda Petan, ki je bila vseskozi razpeta med zabavno in narodno-zabavno glasbo, danes pa rada zapoje tudi v družbi moža Marjana pesem Pelji me na tisti kraj. Po dolgem času so ob spremljavi harmonikarja Marjana Rekarja na tržiškem odru o narcisah zapele sestre Potočnik. Tatjana Vidmar, Jelka Potočnik in Erna Kramer so kot sestrice sicer začele nastopati že v ranih otroških letih. S svojim žametnim glasom je pustila močan pečat v narodno-zabavni glasbi tudi Majda Renko Petrič, ki je, tudi o neznanem naslovljencu, prepevala v moževem ansamblu, ans. Vilija Petriča. Dame domače glasbe so se zbrale in registrirale pred trinajstimi leti na pobudo Cite Galič, znane citrarke, ki sta se ji v viži Le tebe bom ljubil pridružila še sestra Erika Zakonjšek Klančar in mož Jože Galič. Da je bil petkov večer res nekaj izjemnega in tudi med glasbeniki izredno spoštovan, je dokazala Ingrid Brueggemann Huberti, ki je iz Švice do Tržiča prevozila kar šeststo kilometrov, da je lahko navdušenim obiskovalcem zajodlala, tako kot le ona zna. Je originalna kraljica jodlanja, ki je svoje žezlo predala Brigiti Vrhovnik Dorič, s katero sta izvedli tudi skupno jodlarsko točko. Najbolj prepoznavna in popularna skladba Hermine Šegovc, ki pri Štirih kovačih prepeva od leta 1972, je Pisava sem pismo, z možem Francem, s katerim sta nerazdružljiva že več kot pet desetletjih, pa sta v petek zvečer predstavila novejšo vižo Neke sončne nedelje. Osem let je z Ansamblom bratov Avsenik preživela Jožica Kališnik, sodelovala pa še s številnimi drugimi glasbeniki. Čeprav je videla veliko sveta, tako v pesmih kot sicer, najraje sanja o domovini. Neprecenljivi video posnetki RTV Slovenija so obiskovalcem koncerta Marije Ahačič Pollak obudili spomine na izgled in glas pevk izpred desetletij. Tako je bilo zanimivo videti Stanko Kovačič v pasaži ljubljanskega nebotičnika še pred letom 1967 in potem v živo na odru, kjer z veseljem nastopi z damami domače glasbe, samostojno pa že dolgo ne nastopa več. Glavno besedo pa je imela seveda gostiteljica Marija Ahačič Pollak, ki sta jo na odru nežno bodrila tudi harmonika brata Vitala in očetova kitara. Obeh že dolgo ni več. Njej in številnim v dvorani so se zalesketale oči ob ogledu videospota Moj očka iz Tržiča, skladbah Tečejo, tečejo nitke in Tam, kjer murke cveto. Marijino šaljivo plat pa smo spoznali v skladbah Žena naj bo doma in narečni Ena baba j'djava. Ker je bil Marijin oče dolgoletni kapelnik tržiške godbe, si večera brez Pihalnega orkestra Tržič ni bilo možno predstavljati. Tri tržiške, Ko v jutranjem soncu, S'm Tržičan in Mi smo pa Tržičani je zapela z njimi, obenem pa se ji je uresničila dolgoletna želja, saj je nastopila s članom Slovenskega okteta Janezom Trilerjem, kar si je od nekdaj želela. Za plesno popestritev sta poskrbela večkratna državna prvaka v latinsko-ameriških in standardnih plesih Anja in Matej Pritekelj, vidno vlogo pa so odigrali in odplesali tudi plesalci Folklorne skupine Iskraemeco iz Kranja. Koncert je povezoval Matjaž Merljak.
»Če povem po pravici, v glasbi je zelo težko, da ostaneš na vrhu, da si prvi. Najti moraš eno svojo nišo, en svoj način petja, da si malo razpoznaven od drugih. Moja glasba ni čisto nič komercialna, vendar izgleda, da jo ljudje radi poslušajo. Pesem bo prav gotovo še naprej ostala z menoj. Trenutno pripravljam 25. obletnico moje vokalne skupine Plamen, ki se v Torontu že pripravlja, da drugo leto pride v Slovenijo. Koncerte bomo imeli v Radovljici, Brežicah in v Ljubljani,« je bila takoj po koncertu polna vtisov in načrtov Marija Ahačič Pollak.
