Bogate kmečke gospodinje niso delale na polju.
Doma so skrbele za družino in pripravljale hrano za delavce. Hrana je bila v tistih časih zelo pestra. Pripravljalo se je veliko mlečnih jedi, mesa je bilo v obrokih zelo malo. Gospodinje so pekle različne pogače, gibanice, zlevanke. Jedi so pripravljale iz pridelkov, ki so jih pridelali sami, jedli so predvsem sezonsko zelenjavo. Iz mleka oziroma skute so izdelale sireke, ki so jih posušili in so jih lahko pojedli tudi kasneje. Suhi sireki so še danes prava specialiteta, vendar jih izdeluje še zelo malo gospodinj. Iz tistih časov se je ohranila tudi »cvirkovica«, ki so jo pekli največkrat tisti dan, ko so pekli kruh. Gospodinja je vzela del krušnega testa, ga razvaljala in premazala z zaseko ter spekla v krušni peči. K ocvirkovici so skuhale še krompirjevo juho in kosilo je bilo pripravljeno. Gospodinje so pripravljale različne solate zabeljene s smetano in ocvirki ali pa samo z ocvirki. To so ponudile kot samostojno jed za večerjo ali malico.
Da bi izboljšale življenje svojim družinam, je veliko starejših in mlajših žensk začelo prodajati svoje pridelke po drugih koncih Slovenije. Prodajale so predvsem čebulo (lük), čebulček, česen in različna semena vrtnin, za izkupiček so kupile stvari za gospodinjstvo, največkrat sol in sladkor, ter obleko za družino. Prodajale so na tržnicah, obiskovale razne sejme, velikokrat pa prodajale tudi od hiše do hiše, čemur so rekle, da so »hazirale« (iz nemško Haus, hiša, hodile po hišah). Delovni dan žensk je bil zelo naporen in dolg. V tistih časih so morale vso gospodinjsko delo opraviti ročno. Kuhalo se je še v krušnih pečeh ali pa na štedilnikih na trdo gorivo. Vsa gospodinjska dela so terjala veliko fizičnega napora. Tudi kruh so ženske pekle vedno doma, običajno enkrat na teden.
Prekmurski sireki so ročno oblikovani stožci iz kravje skute, rdeče paprike in začimb, ki se med zorenjem sušijo na zraku in tako dobijo čvrsto strukturo in intenzivnejši okus. Umestimo jih lahko med redke avtohtone slovenske mlečne proizvode, ki imajo pri nas že dolgo tradicijo.
Včasih so sireke sušili na soncu in jih nato uporabljali kot bogat prigrizek ali malico na polju in vinogradu. Sireke so ponekod dodatno konzervirali v dimu in tako dosegli še bolj aromatičen okus.