Letos bomo med 18. in 19. marcem spet držali pesti za slovenske skakalce na naših tleh. Na Planiški velikanki bodo namreč potekali tradicionalni skoki. Zagotovo ne bo manjkala niti Avsenikova polka Planica, Planica.
Letos Planiška skakalnica praznuje že 83 let. Organizatorji preostalih tekem svetovnega pokala lahko Planici zavidajo izjemno tradicijo in odlično izpeljane prireditve.
Planica pa je že pred letom 1930 dobila prvo skakalnico. Kmalu so se pojavile zamisli o večjem objektu, ki bi ustrezal določilom FIS-a za večja tekmovanja. Najbolj zaslužni za gradnjo skakalnice so bili tajnik v jugoslovanski zimskošportni zvezi Joso Gorec, inženir Stanko Bloudek in gradbenik Ivan Rožman.
Od leta 1987 so vsi rekordi padli v Planici
Leta 1979 je svetovni prvak postal Avstrijec Armin Kogler, ki je tudi prvi zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala. Finec Matti Nykänen, ki po mnenju mnogih strokovnjakov velja za najboljšega skakalca vseh časov, je leta 1985 postal svetovni prvak. V Planici je postavil tudi dva rekorda (187 m in 191 m). Njegov dosežek je leto pozneje na Kulmu uspelo izenačiti Avstrijcu Andreasu Felderju. PoljakPiotr Fijas je leta 1987 v Planici pristal pri 194 metrih in od tedaj ima Planica vseskozi svetovni rekord v svoji lasti. Mednarodna smučarska zveza je skušala zajeziti prehiter razvoj poletov, vendar pri tem ni uspela. Še posebej hitro so se daljave večale, ko se je v začetku devetdesetih let uveljavil škarjasti slog skakanja.
Tudi med glasbeniki smo imeli enega uspešnega smučarskega skakalca.Seveda mislimo na legenarnega Slavka Avsenika.
Slavko Avsenik je bil pred 70. leti član Jugoslovanske skakalne reprezentance. Vojaščino je služil v Krajnski Gori, tako da je lahko tudi v tem obdobju nemoteno opravljal treninge v Planici.
Slavkov rekord, prav tako pred 70. leti, je znašal 74m. Po hudem padcu je skakalne dilce zamenjal za harmoniko in ustanovil svoj ansambel, kar se je izkazalo za odlično potezo.