Za gojenje ne potrebujejo veliko prostora saj jih lahko gojimo na gredi ali v posodi. Zelo dobro se prilagajajo talnim in podnebnim razmeram. V Sloveniji rastejo tri vrste »divjih« jagod, med njimi tudi navadni jagodnjak oz. gozdna jagoda. Prve vrtne jagode kot jih poznamo danes so nastale z medvrstnim križanjem severnoameriških in čilskih gozdnih jagod v Franciji leta 1750.
Težava z jagodami je v tem, da sezona prehitro mine. Vendar če imamo dovolj prostora in za gojenje izberemo primerne sorte, lahko sezono obiranja jagod razširimo na celih 6 mesecev, od maja do prvih jesenskih slan.
Vitamin C je znan antioksidant (zmanjšuje tveganje za obolelost za rakom). V 100 g svežih jagod količina vitamina C skorajda zadošča priporočeni dnevni vrednosti. Poleg vitamina C vsebujejo še vitamin A ter beljakovine, ogljikove hidrate, vlaknine in mikroelemente kot so kalcij, železo, magnezij, fosfor, kalij...
Zato ni presenečenje, da so jagode kot zdravilno rastlino uporabljali že v stari Grčiji in antičnem Rimu.
JAGODNI KOLAČ
Sestavine:
350 g moke
200 g masla
70 g sladkorja
4 rumenjaki
maščoba
penasta masa:
4 beljaki,
150 g sladkorja,
3/4 litra jagod
Postopek priprave:
Na deski pripravimo krhko testo, ki naj bo lepo gladko, ga razvaljamo in damo v pekač ter postavimo v pečico. Kolač spečemo tako, da postane lepo zlato rumen.
Penasto maso pripravimo tako, da beljake in sladkor stepemo v zelo trd sneg in previdno vmešamo jagode.
Potem po kolaču enakomerno razporedimo penasto maso, zmešano z jagodami in še enkrat spečemo kolač, dokler penasta masa ne postane lepo zlato rumena.