Niko se je rodil na včerajšnji dan leta 1940 v Čatežu ob Savi. Prihaja iz glasbene družine,
oče je bil šolan organist, mama pa je pela prvi sopran.
Po gimnaziji je odšel v Ljubljano študirat na pravno fakulteto, istočasno pa je obiskoval srednjo glasbeno šolo. Z Lojzetom Slakom se je prvič srečal, ko je še ta igral s svojimi brati Slak. Ko je moral klarinetist Matija Slak na služenje vojaškega roka, je njegovo mesto v ansamblu bratov Slak nadomestil prav Niko Zlobko, ki je s to zasedbo igral dve leti.
Novo poglavje se je za Nika Zlobka začelo, ko se je za par let pridružil Beneškim fantom. V ta ansambel je Niko pripeljal tudi svojega bratranca, pevca Ludvika Urekarja. Ludvik se je z Edijem Bukovcem perfektno ujel in s časom sta postala eden najbolj prepoznavnim moških duetov pri nas. V tej zasedbi so Beneški fantje nastopali po vsej Sloveniji, Niko pa ima lepe spomine na to glasbeno obdobje in na številne koncerte.
Nova prelomnica v Nikovem življenju je bila tista, ko ga je Lojze Slak po zmagi na javni radijski oddaji »Pokaži kaj znaš« povabil v svoj instrumentalni trio. Leto pozneje se je trio Lojzeta Slaka združili s Fanti s Praprotna v Ansambel Lojzeta Slaka. Že na začetku ansambla je Niko poleg igranja na kitaro ali klarinet skrbel za priredbe, saj je imel edini kompetence in ustrezno izobrazbo. Zlobka vežejo najlepši spomini na glasbene turneje s Slakovim ansamblom po Ameriki, Kanadi in Australiji. Tamkajšnji izseljenci so jih častili skoraj kot bogove. A pravzaprav so izseljenci ansamblu vrnili enako lepe občutke, kot so jih bili izseljenci deležni s strani Slakovega ansambla. Ansambel Lojzeta Slaka jim je prinesel v oddaljene dežele košček domovine, po katerem so še kako hrepeneli. Niko je s Slakovim ansamblom je sodeloval neprekinjeno četrt stoletja, po 11. letni prekinitvi pa še slabo desetletje. Ponosen je, da je bila skladba V dolini tihi, ki jo je po ljudskih motivih aranžiral (opremil z instrumentalni delom in priredil za Fante s Praprotna), priredil prav on. Namreč ta skladba je bila proglašena za Vižo stoletja.
Niko Zlobko, ki se je pred mnogimi leti preselil v Medvode, je oče dveh glasbeno nadarjenih otrok. Hčerka Mojca je profesorica docentka na ljubljanski akademiji za glasbo, podiplomski študij harfe pa je končala v Berlinu. Koncertira po Evropi in svetu z znanimi solisti in orkestri. Sin Tomaž Zlobko pa je profesor klarineta, zaposlen kot samostojni solist v orkestru Slovenske vojske. Živi v Trebnjem, že enajst let ima svoj big band in je več let dirigiral Mestni godbi Novo mesto. Večkrat pa smo Tomaža lahko srečali tudi v družbi ansambla Lojzeta Slaka, ko sta z očetom Nikom kakšno skladbo zaigrala in posnela z dvema klarinetoma.
Po vsemu napisanemu se lahko kar vsi strinjamo, da je imel naš današnji slavljenec enako pomembno vlogo v ansamblu Lojzeta Slaka, kot jo je imel Vilko Ovsenik v ansamblu bratov Avsenik.
Cenjeni g. Zlobko, Veseljaki vam nazdravljamo še na mnoga zdrava leta!
