Na današnji dan leta 1940 se je rodil NIKO ZLOBKO (1940 - 2021).
Kitarist, klarinetist, saksofonist, komponist, aranžer, producent in umetniški vodja ansambla Lojzeta Slaka, se je rodil v glasbeni družini, 15. novembra 1940 . Njegova pot se je začela v Brežicah, kjer je obiskoval gimnazijo in glasbeno šolo ter s svojo skupino že nastopal na različnih prireditvah.
Po gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto, vzporedno pa na študij oboe. 2 leti je igral klarinet z brati Slak, nato pa se je pridružil Beneškim fantom. Pri njih je poprijel za kitaro in saksofon, hkrati pa je prevzel tudi umetniško vodenje in aranžiranje skladb. Le kdo ne pozna njegovih priredb beneških narodnih pesmi kot je: Vince rumeno, Konjiča imam bistrega in druge..
Niko Zlobko (s kitaro) z Ansamblom Lojzeta Slaka.
Leta 1964 ga je glasbena pot ponovno združila z Lojzetom Slakom. V triu Slak je igral kitaro in klarinet, po združitvi Fantov s Praprotna z Ansamblom Lojzeta Slaka pa je poleg igranja prevzel polno umetniško vodenje ansambla, saj je imel edini ustrezno izobrazbo. S svojim bogatim glasbenim znanjem je teoretično izpopolnil igranje Lojzeta Slaka, saj je znanstveno preučil zmožnosti diatonične harmonike. Tako je prišlo izključno iz Nikotove strani tudi do ideje o t.i. "Slakovem dodatnem gumbu" na diatonični harmoniki.
Poleg izvrstnega igranja na kitaro in klarinet je njegovo delo slišno v perfektnih pevskih priredbah Fantov s Praprotna, katerih ponosen umetniški vodja je bil. S prefinjenim občutkom za večglasno fantovsko petje je z dovršenimi glasbenimi aranžmaji oplemenitil večino pevskih skladb Ansambla Lojzeta Slaka. Ljudska skladba V DOLINI TIHI v njegovi priredbi je bila imenovana celo za VIŽO STOLETJA.
Gospod Niko Zlobko je ob rednem sodelovanju z ansamblom Lojzeta Slaka vzporedno ustvarjal in komponiral tudi za več kot 100 drugih ansamblov, ki so cenili in spoštovali njegove nadpovprečne glasbeno-aranžerske sposobnosti. Udejstvoval se je tudi kot producent, saj je njegovo ostro uho med snemanjem zaznalo vse tisto, kar je večini neslišno. Po dolgotrajni bolezni je preminil 30.1.2021. Pokopan je v Brežicah.
Danes praznuje rojstni dan tudi DORE KOGOVŠEK (67), harmonikar in vodja Ansambla Doreta Kogovška.
Dore Kogovšek
Harmoniko je vzljubil v najstniških letih, vzornika pa si je našel v Sodražici. Dore je večkrat priznal: "Če bi ne bilo Miheliča, jaz nikoli ne bi igral." Igranja se je Kogovšek naučil sam. Leta 1978 si je kupil prvo harmoniko in začel resneje komponirati lastne avtorske skladbe.
Prvo longplay ploščo je Kogovšek posnel leta 1980, naslovil jo je Notranjska. Slednja je bila velika uspešnica. Največje uspehe je ansambel dosegel s pevcema Ivanom Hudnikom in Andrejo Čamernik. Kogovšek je (so)ustvaril okrog 30 avtorskih skladb, zagotovo pa je polka "Šofer" najpogosteje predvajana skladba njegovega ansambla. Dore uživa upokojensko življenje na Brezjah pri Dobravi.
Obema slavljencema želimo vse najboljše, Veseljaki!
Na današnji dan leta 1999 je preminil legendarni BORIS FRANK, harmonikar, komponist in vodja ansambla Borisa Franka.
Boris Frank
Rodil se je 19. septembra 1943. Svojo glasbeno pot je začel kot soustanovni član Zadovoljnih Kranjcev leta 1955, ampak je kasneje je ustanovil svoj ansambel Borisa Franka s svojimi Kranjci. Šlo je za klasično kvintetovsko zasedbo s pevskim mešanim duetom, oziroma tercetom.
Frankov ansambel je bil prvi ansambel, ki je prodrl v Švico, tako so bili do prihoda Avsenikov najbolj poznan narodnozabavni ansambel v tamkajšnji deželi in so njegove skladbe še vedno tam zelo poznane. Z njegovimi skladbami so svojo glasbeno pot začeli tudi člani Alpskega kvinteta, Slovenskih muzikantov in drugi njim podobni glasbeni sestavi.
Ansambel Borisa Franka (1964).
Boris Frank je bil velik navdušenec ameriškega kralja polke - Franka Yankovicha, potomca slovenskih staršev. Tako je po vzoru Yankovichevega ansambla v 70' letih formiral novo studijsko zasedbo, v katero je vključil tudi bobne in saksofon. Njegovi glasbeniki so bili pretežno akademiki in člani radijskega orkestra. Ker je bil tudi sam zaposlen na Radiu Ljubljana, v diskoteki, kjer je urejal radijske posnetke skupaj s sodelavko in pevko Ivanko Kraševec, je imel glasbenike vedno pri roki. Če eden orkestralni glasbenik ni mogel na nastop v Švico, je šel drug - izbor odličnih glasbenikov je bil pester.
Njegove največje glasbene uspešnice so: Sosedov Jaka, Šmentana reč, V planini je kajžica, Mamice zlate, Suzi, Rdeči nageljnji,
Umrl je 15.11.1999. Pokopan je v Ljubljani na pokopališču na Viču.
Na današnji dan leta 1969 se je poslovil tudi harmonikar FRANC DELČNJAK - muzikant, ki ni dočakal starosti.
Franc Delčnjak.
Umrl je dober mesec dni pred svojim 30. rojstnim dnem. Ustvaril je 6 melodij, eno priredbo narodne pesmi, dve pa sta mu izročila mentorja Avgust Mravljak in Matija Kovač. Delčnjak je zaslovel z znamenito instrumentalno polko Čreda v galopu, ki je obnorela ljubitelje domače glasbe. Franc Delčnjak je s svojim izvirnim igranjem navduševal množice v domačih in vseh oddaljenih krajih, kamor so ga povabili. Prve posnetke je posnel s studijskimi glasbeniki (basistom Jožetom Zupanom in kitaristoma Milanom Ferležem in Milanom Izgorškom). Od mladega in nadobudnega harmonikarja je bilo še veliko pričakovati, a usoda je hotela drugače. Dve njegovi melodiji je po Delčnjakovi smrti posnel Viki Ašič starejši s svojim ansamblom.
Melodije Franca Delčnjaka še danes odzvanjajo na vseh velikih harmonikarskih tekmovanjih.
Robert Goter je pred leti te skladbe obudil in ponovno posnel.
