Glavni krivec za to, da se je v narodnozabavni glasbi pojavil bariton, je Avsenikov basist Franc Ogrizek »foter«, ki je igral z Avseniki v obdobju Gorenjskega kvarteta med letoma 1955 – 1957. Ko ga je Vilko Ovsenik povabil k sodelovanju, mu je pred vajo strogo naročil naj prinese »Es« tubo. Ker se je Ogrizku (kot nalašč) na tisti dan tuba pokvarila, jo je nemudoma odnesel na popravilo, a na žalost do vaje še ni bila popravljena. Na vajo z Avseniki je prinesel njen približek - bariton. Preostale člane ansambla je to sprva močno razjezilo, ob skupni vaji pa pravzaprav navdušilo. Širok in hkrati kot britev rezek ton baritona je bil tisti ta pravi, ki je prepričal Vilka Ovsenika, da se je ta inštrument po čistem naključju obdržal v ansamblu. Tako so ta inštrument po vzoru Avsenikovega ansambla povzeli številni drugi ansambli in je še danes močno zakoreninjen med domačimi ansambli - tudi mlajše generacije.
O legendarnem Ogrizku pa lahko izdamo še nekaj; bil je najbolj izobražen član Avsenikovega ansambla v vsej svoji zgodovini. Bil je doktor znanosti na področju biologije. Proučeval je hrošče, a na tem področju ni vztrajal dolgo. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana kot organizator dogodkov Koncerti iz naših krajev, ki so bili nepogrešljivi v tedanjem radijskem programu.