Oktober velja za uradni začetek jeseni, skupaj z njo pa smo dočakali tudi nižje temperature ter hladnejša in temnejša jutra (čeprav še ne tako temnih, kot bodo denimo novembra ali decembra). Tudi tistim, ki imajo jesen radi, se v tako neprijaznih razmerah ni najbolj prijetno izkopati iz postelje in se podati novim obveznostim naproti – poleti, ko nas že zjutraj pozdravijo sončni žarki, je to povsem druga pesem. Vprašali smo nekaj znanih Slovencev, ali jeseni težje vstajajo in kje v meglenih jutrih najdejo motivacijo, da vstanejo iz postelje.
Nipke
»Načelno zjutraj težko vstajam ves čas, tako da letni čas zame nima neke vloge. Imam pa seveda raje, če je že zjutraj sonce. Sicer sem bolj nočni človek, takrat nastane tudi večina moje glasbe, in rad potem zjutraj malo dlje spim. Kadar to ni mogoče, pa si pač zjutraj rečem, da je treba vstati, in to potem tudi naredim. Večje psihične priprave potekajo večer prej, ko poskrbim, da grem dovolj zgodaj spat in da ni nobenih motečih elementov, ki bi mi zjutraj oteževali vstajanje.«
Miki Šarac
»Moj poklic je bil vedno tak, da nisem imel rednega 'ritma' oziroma ure, ob kateri bi vstajal, včasih je bilo to ob sedmih, spet drugič ob enajstih. Sicer se mi zdi, da je bolje, če vstajaš zgodaj, ker potem več narediš, a mi to ni vedno uspelo. Zdaj pa je Karlo ravnokar šel v vrtec, tako da se bova morala s Tanjo navaditi na zgodnejše vstajanje ne glede na letni čas, kajti nekje do osme ure ga je treba oddati. Je pa jasno, da je lepše vstajati poleti, ker so jutra krasna, jesensko-zimska so bolj turobna. Največji odpor pa imam do meglenih in vlažnih juter, ta znajo biti res neprijetna.«
Manca Izmajlova
»Na splošno imam rada jutra in rada zgodaj vstajam. Seveda je to malo težje jeseni in pozimi kot poleti, a ker imam otroke, ki jih je treba peljati v vrtec ali šolo, nekako nimam izbire in o tem sploh ne razmišljam. Vsako jutro vstajamo med 6.30 in 7.30, med mojo jutranjo rutino, ki me pripravi na nov dan, pa spadata kava in dihalne vaje. Sploh te vaje mi pomagajo, da z večjim optimizmom in bolj sproščeno zakorakam v nov dan.«
Trkaj
»Moram priznati, da o vplivu vremena na svoje vstajanje sploh ne razmišljam. Vstajam vsak dan ob šestih ali sedmih in najprej sem kake pol ure na avtopilotu, ravno toliko, da spijem kavo in začnem normalno delovati, potem pa nadaljujem obveznosti, ne da bi pretirano razmišljal o tem, ali je sonce, dež, megla … Vsak dan je toliko dela, da samo akcija!«