Tik pred koncem šolskega leta smo na intervju povabili profesorja harmonike (klavirske in diatonične/ frajtonarice) Borisa razborška in Zorana Lupinca.
Zoran uči v glasbeni šoli Ilirska Bistrica, Boris v Laškem in Radečah.
V letošnjem šolskem letu sta postala pobudnika za nastanek prvega orkestra diatoničnih harmonik, v katerem so že združeni učenci diatonične harmonike številnih javnih glasbenih šol iz cele Slovenije in delujejo pod taktirko profesorja Zorana Lupinca.
::::::::::::::::::::
Profesor Lupinc se je igranja na diatonično harmoniko lotil leta 1978 kot samouk. Zoran je takrat že študiral klavirsko harmoniko in prav tako rog in iz obojega kasneje tudi diplomiral. Da je diatonično harmoniko sploh opazil pa je "kriv" Lojze Slak, ki je imel pred njihovo hišo veselico in teden zatem je frajtonarica pri Lupinčevih doma že pela. Kasneje ga je z igranjem navdušil Miro Klinc, nekaj let zatem pa se je Lupinc lotil pravega raziskovanja na harmoniki. Leta 90 je posnel album s pretežno svojimi avtorskimi skladbami, ki še danes predstavljajo velik izziv mladim harmonikarjem na harmonikarskih tekmovanjih z najvišjo stopnjo tehničnega znanja.
S podporo nekaterih glasbenih kolegov je uspel umestiti diatonično harmoniko v učni program nekaterih javnih glasbenih šol po Sloveniji. Spisal je tudi vso potrebno gradivo za poučevanje frajtonarice po notnih zapisih.
Profesor Boris Razboršek: "Prav je, da je diatonična harmonika našla svoj prostor tudi v javnih glasbenih šolah in da je je mogoče učiti tudi po notah. Za otroke je ta pristop učenja zagotovo dober. Tudi v šoli se učimo črk, zato da si lahko kasneje v knjižnici izposodimo nam ljubo knjigo, ki jo sami preberemo. Ravno tako imajo ti učenci možnost potem poglabljati tudi sami ali zaradi znanja not poskusiti še z učenjem kakega drugega instrumenta ter vpisati študij glasbe."
Zoran Lupinc je bil tudi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, kasneje pa mu je harmonika postala predvsem izziv za raziskovanje. Njegov znani rek pravi: "Ni inovacije brez tradicije, ni tradicije brez inovacije."
Učil je tudi mnoge, danes zelo znane in uspešne harmonikarje. Med drugim tudi Denisa Novatta, Tomaža Kastelica (harmonikar Mladih Dolenjcev) in Miha Debevca, ki je danes pravi ekspert na harmoniki.
Miha Debevec " Razvoj na diatoničnem inštrumentu gre naprej, tako kot pri vseh drugih stvareh. Nič ni narobe z ljudskostjo inštrumenta, a diatonična harmonika zmore in si zasluži tudi kaj več in kaj drugega."
Prof. Zoran Lupinc, Tržaški Slovenec, je glasbenik, ki je odločno premaknil meje diatonične harmonike. Iz preteklosti ga poznamo kot harmonikarskega solista, 1. svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko, več let pa se je udejstvoval s svojim instrumentalnim triom (s kitaristom Jožkom Terčonom in basistom Petrom Filipčičem).
Za Zorana Lupinca lahko trdimo, da je harmonikar, ki je bil v svojem času krepko pred časom. Nedavno je obeležil 40. let svojega glasbenega udejstvovanja.
Zoran je že vrsto let profesor glasbe. Je tisti profesor, ki je bil pobudnik in gonilna sila, da si je diatonična harmonika priborila mesto tudi v uradnem šolskem sistemu glasbenih šol po Sloveniji.
Napisal je vso potrebno učno gradivo, ki več kot zadošča učnemu načrtu, napisal pa je tudi nekaj nadstandardnih učbenikov za tiste, ki si želijo znanje še nadgraditi.
Trenutno potekajo dogovori o tem, da bi diatonično harmoniko povabili tudi v srednje izobraževanje, a to se zagotovo še ne bo zgodilo v šolskem letu 2019/20. V sosednji Avstriji poučujejo diatonično harmoniko na fakultetah na oddelku za ljudsko glasbo. To je v Grazu vpisal in doštudiral tudi profesor Boris Razboršek.
