''Tukaj gre za izgubo naše identitete, za izgubo nečesa kar nas definira.'' Takole situacijo, ki je s pandemijo zajela področje kulture, opisuje magistra Manja Toplak, vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. ''To ne pomeni le izgubo delovnih mest, ampak gre za nekaj veliko več.'' Zato vsekakor kultura ne sme ''umreti'', ne sme zamreti. In kako se Evropski parlament bori proti temu, kako blaži posledice Covid 19? Kultura je sicer v pristojnosti držav članic, pa vendar je Evropa podala smernice in se trudi, da bi tudi kulturniki in vsi tisti, ki jih to področje zajema, izšli iz te zgodbe čim manj prizadeti.
Ena od zelo pozitivnih rešitev je inštrument SURE, ki obsega približno 100 milijard eurov. Slovenija je od tega že dobila odobritev za nekaj več kot milijardo eurov. Iz tega inštrumenta lahko kultura črpa zase in si tako opore. Denar je namreč namenjen predvsem za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, za subvencioniranje delavcev na čakanju in za pokritje prispevkov samozaposlenih v kulturi.
Del kulture je tudi glasba. Ker se je svet ustavil, glasba potihnila, tudi glasbeniki nimajo dela. Ni koncertov, ni veselic, ni dogodkov. Mladi Dejan Vunjak pravi, da jih nič ne more ustaviti, da sta zabavna in tudi narodno-zabavna glasba v Sloveniji že spustili svoje korenine: ''Jaz mislim, da bodo ljudje na vsak način našli dostop do glasbe, pa naj bo to preko televizije, družbenih omrežij ali kakorkoli drugače. Glasba bo kljub vsemu živela, je živela in živi še naprej, mene to ne skrbi.''
Eden od najvidnejših kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji, Jože Potrebuješ, sicer priznava, da nekateri glasbeniki upravičeno jamrajo, pa vendar: ''Saj nam je veliko ''špilov'' že odpadlo zaradi slabega vremena. Tudi to bomo preživeli. Najbolj pomembno je, da, ko bomo spet skupaj, da bo energija prava, da bo na koncertih gneča, da se bomo ljudje družili in združevali kot smo se prej.''
Jože Potrebuješ se že veseli sprostitve vseh ukrepov, ko bo s Čuki spet lahko stopil na oder.