Matej pravi, da ni harmonik zamenjal za hribe. Zdaj ima pač dve veliki ljubezni.
Da se zarečenega kruha največ poje, so vedeli povedati že naši dedki in babice. Tako se je zgodilo tudi glasbeniku Mateju Banovšku. Ko je bil še mlajši sta ga starša večkrat vabila zraven v hribe, a jima je vedno odgovoril, da ni tam gori nič pozabil, no.... zdaj pa tudi sam velikokrat skoči v gore.
Njegova zgodba z gorami se je začela šele med letošnjo prvo korono. Takrat so kar naenkrat postali dnevi predolgi, igranj ni bilo, treba se je bilo z nečim zamotiti in ker Matej zares ne zmore biti pri miru, je bilo treba nekaj storiti. Prijatelji so ga povabili v hribe in na vrhu Stola je prvič doživel tisto pravo zadovoljstvo in željo po tem, da te občutke čimprej ponovi. "Kmalu sem odrinil na naslednjega dvatisočaka, potem sem ugotovil da potrebujem malo boljšo opremo, ker so hribi zares nepredvidljivi. Ko sem se popolnoma opremil, me ni več nič ustavilo. Tako sem se zagrel za gore, da sem si postavil izziv, da obiščem vse slovenske dvatisočake. Trenutno je osvojenih nekaj čez petdeset, torej bo potrebnih še precej korakov, da osvojim še preostalih 300."
Nas ne skrbi, da Mateju to ne bi uspelo, saj je znan po tem, da je zelo vztrajen. Osvojene gore si tudi zapisuje v posebno knjižico, ki mu jo je podarila prijateljica, zato da bo vse zabeleženo. Kaj pa njegova oprema? Kaj je tisto kar vedno vzame s seboj? "Ne kompliciram z opremo. Imam vse kar je potrebno za varnost, dvakrat sem zavarovan, je pa res da brez t.i. čutarce pa Pohorci ne gremo nikamor." pravi nasmejani Matej.
Zdaj, ko ni bilo mogoče izven svoje občine so vsak dan skočili na svojo domačo Konjiško goro.
Kaj pa povezava hribov in harmonik? Je v planu kak pohod na dvatisočaka s harmoniko? "Imam velike plane, a jih zaenkrat še ne bom delil z nikomer. Ko bom na tem, bom najprej poklical na radio Veseljak, se javil in poslal video in slikovni dokazni material." Nam še obljubi za konec, mi pa njemu, da ga bomo spremljali. Tako v hribih kot v dolinah, ker kamorkoli se Banovšek poda, tam slej ko prej zagotovo tudi muzika igra. Matej, srečno na vseh tvojih poteh. Ne glede na nadmorsko višino.
