Preminil je v četrtek zvečer, star je bil 90 let.
Mojmir Sepe, rojen 11.julija 1930 v Črni na Koroškem, je bil v krogu glasbenikov, skladateljev, pevcev in tekstopiscev, ki so ustvarjali začetke slovenske zabavne glasbe po drugi svetovni vojni. Med njimi so bili pevci Marjana Deržaj, Stane Mancini, Elda Viler in Lado Leskovar, skladatelji Jože Privšek, Bojan Adamič in Jure Robežnik ter tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau, če omenimo samo nekatere.
Na tej poti je tesno sodeloval s svojo življenjsko sopotnico Majdo Sepe, eno največjih slovenskih šansonjerk, ki je preminila leta 2006, in s pesnikom Franetom Milčinskim Ježkom, čeprav je uglasbil tudi tekste drugih vidnih slovenskih pesnikov, kot so Gregor Strniša, Branko Šomen, Miroslav Košuta in Ivan Minatti. Pri šestih letih je izbral klavir, zatem se je navdušil nad trobento. Oboje je nato študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in že kot študent postal član Plesnega orkestra Radia Ljubljana.
Zakladnico slovenskih zimzelenih melodij je obogatil s skladbami, kot so Poletna noč, Zemlja pleše, Brez besed, Med iskrenimi ljudmi, Malokdaj se srečava, S teboj, Pridi, dala ti bom cvet, Uspavanka za mrtve vagabunde, Ribič, ribič me je ujel, Ljubi, ljubi, ljubi in Pismo za Mary Brown. Številne so bile nagrajene festivalih, med drugim v Opatiji in na Slovenski popevki na Bledu, kjer je redno sodeloval kot dirigent in avtor.
V tej vlogi je tudi dvakrat zastopal Jugoslavijo tudi na tekmovanju za pesem Evrovizije: leta 1966 v Luksemburgu s popevko Brez besed v izvedbi Berte Ambrož in leta 1970 v Amsterdamu s pesmijo Pridi, dala ti bom cvet, ki jo je odpela Eva Sršen.
Seveda se ga bomo spominjali po številnih glasbenih zimzelenih uspešnicah.
Zdaj jih bosta skupaj s soprogo, ki se je poslovila pred 14 leti, prepevala nad zvezdami.