Na Švedskem živi med 3.000 in 5.500, po nekaterih ocenah celo 7.000, Slovencev, ki se združujejo v številna slovenska društva in tako ohranjajo kulturo, jezik in slovensko identiteto. Slovenska zveza na Švedskem združuje večino slovenskih društev, in sicer Slovensko kulturno društvo "Planika" iz Malma, Kulturno društvo "Slovenija" iz Olofströma, Slovensko društvo v Stockholmu, Slovenski dom v Göteborgu, Slovensko kulturno društvo "France Prešeren", ki deluje v Göteborgu, Slovensko društvo "Simon Gregorčič" iz Köpinga, Klub kulture "Slovenija" iz Eskilstune, Slovensko društvo "Ivan Cankar" iz Halmstada in Pevsko društvo "Orfeum", ki deluje v Landskroni. Razveseljivo je, da se v slovensko društvo, ki deluje v Stockholmu, vključujejo tudi Slovenci, ki so se na Švedsko preselili v zadnjih letih, si pa vsa društva prizadevajo, da bi pridobila nove člane, še posebej mlade, kar je za vitalno delovanje in obstoj društev zagotovo pomembno.
Naš gost v oddaji Slovenija Brez meja je tokrat predsednik Zveze društev Slovencev na Švedskem Alojz Macuh. Na Švedsko se je preselil že pred štirimi desetletji in si tam ustvaril družino. "Vsakič ko se dobimo zaigra harmonika in odmeva slovenska pesem. To nas povezuje in drži pokonci. Vsak dan pod številko ena po naših domovih odmeva tudi Radio Veseljak, ki nam približa domovino in nas razveseljuje." Nam je zaupal Alojz, ki je predsednik zveze društev in hkrati predsednik slovenskega društva "Simon Gregorčič".
Gospa Macuh je Slovenka. Spoznala sta se, ko je tedaj še bodoča žena prišla na obisk v Slovenijo. Njena družina je namreč že živela na Švedskem. Gospod Alojz ni dolgo razmišljal in se je tudi sam odpravil na sever. Zdaj imata tam tudi otroka, pa tudi vnuke, ki govorijo slovensko.
»Veste, vse manj je članov društev,« je potožil, čeprav se je v zadnjih letih število slovenskih priseljencev na Švedskem povečalo. »Mladi, ki se priselijo zdaj, imajo facebook, mi pa nismo imeli tako preprostega dostopa do slovenskega jezika in kulture, zato smo se organizirali v društva,« je pripomnil. »Na društva se sicer sedanji mladi priseljenci pogosto obrnejo ob priselitvi, ko iščejo informacije, povezane z vsakdanjim življenjem. Rad jim pomagam. Seveda jim tudi predlagam, da se bi včlanili v slovenska društva, a se le redki. Stike z domovino navežejo precej lažje, kot smo jih mi.«
Ne glede na to so člani društva še vedno zelo aktivni. Srečujejo se enkrat na teden v društvenih prostorih, oziroma se trenutno samo preko spleta. Letos se Zveza društev Slovencev na Švedskem pripravlja na praznovanje 50- letnice obstoja. Če bo sreča mila, se bodo tja na praznovanje odpravili tudi člani Ansambla Akordi.
Še več o življenju Slovencev na Švedskem lahko slišite tukaj: