Včeraj je v 80. letu starosti preminil glasbenik, komponist, aranžer, glasbeni pedagog in dirigent Franc Lipičnik.
Rodil se je 27. decembra 1941 v Zagorju in odrasel v 10 članski rudarski družini. Pri devetih letih je začel obiskovati tamkajšnjo glasbeno šolo - smer trobenta, z desetimi leti je formiral svoj prvi narodno-zabavni ansambel po vzoru takratnega Kvinteta Avsenik, leto pozneje pa se je že aktivno pridružil zagorski rudarski godbi.
Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1965 pridružil Kvintetu Franje Bergerja, za katerega je prispeval tudi več avtorskih skladb. Dve leti je igral v Ansamblu Rudija Bardorferja, leta 1968 pa je formiral Ansambel Francija Lipičnika, ki je prve festivalske uspehe požel na Ptuju leta 1972.
Ansambel Francija Lipičnika (Franci Lipičnik, četrti z leve)
Lipičnikov ansambel se je stilsko razlikoval od drugih ansamblov. Franci se je želel oddaljit od ansamblov, ki so povzemali glasbene formacije po vzoru Avsenika ali Slaka. Franci je imel bogato glasbeno znanje, prefinjen čut za glasbo in izjemen smisel za komponiranje ter aranžiranje. Tako si je dovolil klasični kvintetovski sestav oplemeniti z dodatnimi elementi pihalne godbe. Vključil je dodatno trobento in pozavno. Žal so bile njegove glasbene stvaritve pred stroko krivično prezrte.
Do leta 1968 je služboval v glasbeni šoli Zagorje, kjer je vredno omeniti, da je z 42-imi učenci sestavil prvi tamkajšnji mladinski pihalni orkester, nato pa sta se s soprogo preselila v Kamnik.
Tudi v Kamniku ni šlo brez glasbe. Bil je dolgoletni ravnatelj tamkajšnje glasbene šole. Sprva je 9 let aktivno vodil Mengeško godbo, sočasno pa je pomagal tudi pri glasbeni rasti Ansambla Marela. Franci je z Ansamblom Marela skušal uresničiti neuresničene sanje svojega ansambla. Tokrat se mu je posrečilo. Ansambel Marela je s pevko Jožico Gabrijel - Vidic, ki je prepevala tudi v Lipičnikovem ansamblu, po zaslugi idejno-umetniškega vodenja Franca Lipičnika, požela velike uspehe doma in na tujem.
V času vodenja Mengeške godbe, je Lipičnik tudi skupaj s Francom Komparetom formiral takrat najmlajši slovenski narodno-zabavni Ansambel Stopar in zanj napisal številne uspešnice (Vsak ne more biti muzikant, ...)
Leta 1987 je po Mengeški godbi prevzel domačo Kamniško godbo. Tam je bil v veliko pomoč Ansamblu Nagelj, za katerega je napisal največje uspešnice (Planinski krst, Pastir je kralj planin, ...)
Franci Lipičnik je mnogim glasbenikom spremenil življenje. Nemudoma je prepoznal glasbeno-potencialne učence glasbene šole in jih usmeril v nadaljnje izobraževanje, študije, nekaterim je pomagal do inštrumentov. Kot ravnatelj jih je po končanem študiju tudi zaposlil v kolektivu Glasbene šole Kamnik. Glasbeniki (Robert Smolnikar, bratje Krt, citrar Tomaž Plahutnik in mnogi drugi) mu še danes izrekajo veliko hvaležnost za vse, kar je storil zanje.
Franc je bil edinstven avtor in neusahljiv vrelec melodij. Ustvarjal je prave viže, polne slovenskega melosa, za Ansambel Nagelj, Ansambel Stopar, Ansambel Marela, Kamniške kolednike, Ansambel Snežnik, Navihanke, Ansambel Jevšek, Ansambel Unikat, Vesele Revirčane, Ansambel Razpotniki, Ansambel Viharnik, Kvintet Sava, Ansambel Danila Čamernika, Klemna Lebna, Ansambel Pogum, Mestno godbo Kamnik, Joži Kališnik in Miho Dovžana, skupino Obvezna Smer, Ansambel Blegoš, Dobre znance, Ansambel Bobri, Ptujskih 5, Ansambel Gaj, Ansambel Lipa, Ansambel Sicer, Ansambel Mihovec, Ansambel Jožeta Šerugo, Ansambel Doreta Kogovška, Kranjske muzikante in mnoge, mnoge druge. Ustvaril je več kot 500 avtorskih del.
Vse omenjene ansamble je vedno dobronamerno vzpodbujal in gnal k glasbeni rasti.
Franciju se za bogat glasbeni prispevek iskreno zahvaljujemo.
Naj počiva v miru.
Svojcem, prijateljem in znancem izrekamo iskreno sožalje.
Kolektiv RTV Veseljak