Franc Kolman je Sevničan, ki je odšel v Nemčijo leta 1970, kot pravi sam, iz čiste radovednosti.
Ker denar hitro poide, si je treba poiskati službo in potem življenje steče svojo smer. Njegova žena je bila noseča, treba je bilo sprejeti odločitev in v tistem trenutku ni bilo druge, kot da se oba preselita v Nemčijo in počakata kaj se bo zgodilo. Bilo je tako kot pri večini izseljencev, le da sta onadva že takrat odšla iz radovednosti in ne zato, ker bi morala. "Človek se vključi v okolje, tam dobiš prijatelje, a domovino pogrešaš vsak dan bolj. Začne se večni razkorak med tujino id domom. Tam si ustvarjaš nov dom, nov krog prijateljev, domače pogrešaš, pogrešaš domačo besedo." V Augsburgu je bilo tista leta dosti Jugoslovanov in Slovenci so bili v manjšini. Jugoslovanska društva so se že ustanavljala, slovensko pa je čakalo na svojo priložnost. In tako je Franc Kolman z nekaj svojimi prijatelji sklenil, da morajo tudi Slovenci imeti svoje društvo, prostor in priložnost kjer se bodo lahko dobivali, govorili slovensko in ohranjali slovenske običaje. Leta 1979 jim je to čisto zares uspelo, nastalo je Društvo Slovencev Drava - Augsburg. Uredili so prostore, našli gospo, ki je poučevala folkloro, prostovoljci so se javili da so otroke učili slovenskega jezika in tako se družijo še danes. Tudi letos so prišli člani društva v Slovenijo na prireditev Dobrodošli doma, Franc pa zase pove, da je z leti postal bolj priden, kar se tiče obiskovanja svoje rodne Sevnice. "Z ženo rada prideva za nekaj dni, potem se spet vrneva nazaj, ker imava v Nemčiji otroke in vnuke. Trudimo se, da v družini ohranjamo slovenski jezik in slovensko kulturo, čeprav je bilo včasih kar težko. Jaz sem veliko delal, otroci pa so tudi imeli veliko obveznosti že čez teden, potem pa smo jih s slovensko šolo zaposlili še za vikende." nam je zaupal.
Kako jim je uspelo ustanoviti društvo, kako uspejo vzdrževati stik s domovino in ali kdo od njegovih potomcev še govori tekoče slovensko smo izvedeli v oddaji Slovenija brez meja, ki jo lahko poslušate tukaj: